Z Ljubljano, najlepšim mestom na svetu, kot ga opisuje ljubljanski župan, že ob prvem stiku vzpostavimo posebno vez. In če ste med tistimi, ki so v mestu prvič in ste do novega še nekoliko nezaupljivi, toplo priporočam ogled s turističnim vodnikom. Organizirani ogledi so v 17‐ih jezikih na voljo vsak dan, ob 11:00, izpred Mestne hiše (za večje skupine potrebna predhodna najava).  

Sama sem se udeležila klasičnega ogleda po starem mestnem jedru z vzponom na Ljubljanski grad. Sprehod poteka od Mestne hiše do Stolnice Svetega Nikolaja, preko ljubljanske tržnice do Krekovega trga, kjer se z vzpenjačo odpeljemo na Ljubljanski grad. Ob vrnitvi ogled Zmajskega in Mesarskega mosta ter Prešernovega trga.

Naj vam zaupam le delčke tistega, česar ne smete zamuditi.

1.  

V eni najpomembnejših mestnih stavb iz poznega 15. stol, Mestni hiši, si poleg slikarij v arkadah, kipa Herkula z levom in župana Hribarja ter ostalih zgodovinskih segmentov oglejte Narcisov vodnjak, delo Francesca Robbe. Narcis ima na obeh rokah združen tretji in četrti prst, kot sta združeni črki b v umetnikovem priimku. Umetnikov skriti podpis morda.

2.  

Na trgu pred hišo lahko informacijo iz prve točke preverite, in sicer na skulpturah iz belega marmorja, ki krasijo znameniti Vodnjak treh kranjskih rek ali Robbov vodnjak. Ta pooseblja tri kranjske reke, Savo, Krko in Ljubljanico. Zaradi stroškov z materialom je Robba skoraj bankrotiral, ni mu pomagalo niti, da se je poročil s Terezijo, hčerko priznanega ljubljanskega kamnoseka.   Danes na tem mestu stoji replika, original hranijo v Narodni galeriji.

3.

Stolnica sv. Nikolaja je iz leta 1706, za obnovo že obstoječe stolnice iz 15. stoletja, ki je predhodno stala na tem mestu, so denar zbirali člani Academie operosorum. Glavna vhodna vrata, na katerih je upodobljenih 1250 let zgodovine krščanstva, so mojstrovina Toneta Demšarja. Avtor je na vratih pustil zanimiv osebni pečat – svoj podpis in avtoportret. Najdete ju … no, ne bomo vam izdali vsega … le skromen namig: iščite svetleč nos v spodnjem desnem kotu – Ljubljančani ga podrgnejo za srečo.  

4.  

Ne spreglejte grandioznega vhodnega portala Semeniške palače za stolnico, izdelal ga je kipar Angelo Putti, ki je avtor tudi štirih emonskih škofov v stolnici. V palači ima prostore Semeniška knjižnica, ki je bila prva javna knjižnica v Ljubljani, znana pa je tudi po čudovitih freskah severnoitalijanskega slikarja Giulia Qualia in zato spada med najlepše knjižnice v Evropi. Za obisk manjših skupin se je mogoče dogovoriti po predhodni najavi.  

5.  

Vodnikov trg je osrednji del ljubljanske tržnice, ki jo ob Ljubljanici dopolnjuje Plečnikova podolgovata impozantna stavba s stebriščem – pokrita tržnica. Tu se prepletajo vonji mesta, okušate lahko domačo hrano, kupite izdelke domače obrti, si polepšate dan s šopkom cvetja ali pa si priskrbite zdravilne čaje. Tržnica je odprta vse dni razen nedelje. Najživahnejši in najprimernejši dan za obisk je sobota.   S hrbtom proti tržnici in z obrazom proti mestu, kjer je nekoč stal mestni licej, je postavljen spomenik slovenskemu pesniku Valentinu Vodniku.   Vodnik, zaslužen za slovenski jezik, je na omenjenem liceju poučeval. Ne spreglejte ganljive kitice iz njegove pesmi »Moj spomenik«, ki je vklesana na zadnji strani.

6.  

Na Krekovem trgu domuje Lutkovno gledališče – zanimiv je strešni stolpič, ki je nekoč služil kot gasilska opazovalnica, potem pa so vanj namestili najmočnejšega predstavnika Slovencev, Martina Krpana, in njegovo kobilico, ki iz stolpiča ob spremljavi glasbe stopita vsako polno uro.

7.  

Privoščite si spektakularno vožnjo na Ljubljanski grad z vzpenjačo, bodite pozorni, poteka ob trasi nekdanjega srednjeveškega zidu.   

8.  

Ob vrnitvi v mesto sprehod do Zmajskega mostu, zgrajen je bil ob 40‐letnici vladavine cesarja Franca Jožefa prvega, zato se je sprva imenoval tudi Jubilejni most. Štirje dobrodušni zelenci so mu nadeli današnje imenovanje. O njih obstaja zanimiva legenda – zmaji z Zmajskega mostu naj bi vsak dan pojedli eno devico. Sveti Jurij jih je premagal, zato je zdaj njihova naloga čuvati most. Zmaji vestno opravljajo svojo nalogo, vendar vsakič, ko gre čez most devica, pomigajo z repom. Verjamete? Nekateri zmajski most imenujejo tudi taščin most, najbrž se vam dozdeva, zakaj. Zmajski most je bil tudi prva železobetonska konstrukcija v celi Avstriji in je imel prve asfaltne površine.  

9.  

Ob Plečnikovih pokritih tržnicah nadaljujemo pot do enega novejših ljubljanskih mostov, do Mesarskega mostu, ki povezuje ljubljansko tržnico s Petkovškovim nabrežjem. Most se imenuje tudi most zaljubljencev, saj lahko na njem svojo ljubezen zaklenete s ključavnico. Ideja izhaja iz romana italijanskega pisca Moccie, ki je ustvaril legendo, po kateri ljubimca zakleneta ključavnico na tretji svetilki najstarejšega rimskega mostu Ponte Milvio, ključ vržeta v reko in živita v večni ljubezni. Hm … kaj pa ključavnice s številčnico?

10.  

Kratek sprehod po Petkovškovem nabrežju, ob prikupnih lokalih, kjer lahko v miru popijete kavico in opazujete mesto … do Prešernovega trga, spomenika našega največjega pesnika in Frančiškanske cerkve. Trg je živahno mesto za srečanje popotnikov iz celega sveta. Nad kipom Franceta Prešerna je muza, ki držo lovorjevo vejico in kaže na Primicovo Julijo, na doprsni kip pesnikove izbranke. Opazili jo boste na pročelju rumene hiše na Wolfovi ulici, blizu kraja, kjer je Julija nekoč tudi živela. Svojo ljubezen je Prešeren prvič ugledal v Trnovski cerkvi, 6. aprila leta 1833 ob desetih, prevzela ga je tako, da ji je posvetil pravi pesniški spomenik – sonetni venec. Posvečal ji je najlepše pesniške mojstrovine, čeprav se je poročila z drugim in ga ni nikoli uslišala. Mogoče ga bo uslišala zdaj, ko sta, vsaj s pogledi, povezana za vedno. Muza nad Prešernovim kipom je v preteklosti povzročila še en mestni škandal. Verni Ljubljančani so njeno golo oprsje vsak večer pokrivali z odejo, da se ponoči med njo in Prešernovim kipom ne bi kaj »zgodilo«. Zjutraj so jo odkrivali in protestirali proti njej, po dveh letih so končno odnehali. V zgodbo s Prešernom je vpletena še ena mestna znamenitost – Herkulov vodnjak, ki je na Starem trgu postavljen kot replika vodnjaka iz 17. stoletja. Ob njem je stala mogočna lipa in spomin nanjo se je ohranil v Prešernovi pesmi »Povodni mož«. Pripoveduje o povodnem možu, ki se je prikazal iz Ljubljanice in odplesal z Urško, najlepšim dekletom v vsej Ljubljani. Plesala sta po današnji Stiški ulici, od koder jo je odvlekel v Ljubljanico. Pred Prešernom je po ustnem izročilu dogodek opisal že baron Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, v delu, ki je neprecenljiv vir za prikaz življenja današnje Slovenije in Ljubljane ob koncu 17. stoletja.  

Zanimiva je tudi zgodba s Tromostovjem, ki ga je zasnoval arhitekt Plečnik. V njegovem času je bil na tem mestu čez Ljubljanico zgrajen en sam most, ki pa je postal preozek. Plečnik je modro dodal še dva stranska mostova in ohranil prvotnega, s tem je ustvaril najvarnejši most, saj je promet ločil od peščev.