7. oktober, 2013
Bodensko jezero: Južnonemško »morje«

Bodensko jezero nudi več kot samo enotedenski oddih. Tu ste lahko kar celo leto ...

Ker je Nemčija velika dežela, jo je za raziskovanje najbolje razdeliti na več »kosov«. A kaj ko so nekatera področja tako lepa, da se bi lahko tam brez težav zadržali tudi teden ali dva. Eno takih je Bodensko jezero z okolico, jezero, ki je pravzaprav sestavljeno iz dve jezer, »preko« njega pa teče nemški veletok Ren, ki se že tu nakazuje v vsej svoji veličastnosti. Tokrat smo obiskali nemške bisere na obali jezera.

 

Kot rečeno, Bodensko jezero (Slovenci ga imenujemo enako kot Nemci, medtem ko mu angleško govoreči pravi Lake Constance po istoimenskem mestecu na obali jezera) je sestavljeno iz dveh z reko Ren povezanih jezer, ker pa je ta povezava široka, to geografsko dejstvo zlahka spregledaš. Vredno obiska pa ni samo jezero, temveč tudi mesteca, ki ležijo na njegovi obali, in zaledje z vinogradi in s prijaznimi vasmi vrh zaobljenih gričev.


Kako do Bodenskega jezera


Odkar so bile zgrajene prve avtoceste, je preteklo že veliko Rena in dandanes se boste do Lindaua, prvega mesta, ki vas pričaka ob Bodenskem jezeru, pripeljali po avtocesti od slovenske meje pa vse do cilja. Če se boste tja odpravili preko Avstrije in Bavarske, vas edino ozko grlo pričakuje v bavarski prestolnici Monakovo (tako Slovenci že stoletja poimenujemo München), kjer bodo še nekaj let gradili južno obvoznico. Gneči se je najlažje izogniti z izbiro pravih ur ali še bolje s postankom in z obiskom slovitega tehničnega muzeja ali pa muzeja BMW. Ne nazadnje je bilo Monakovo prizorišče Olimpijskih iger leta 1972, tu se odvija sloviti Oktoberfest in še bi lahko naštevali.
Druga možnost je pot preko Avstrije ali celo Švice, ki sta zagotovo mnogo slikovitejši, a vam bosta vzeli veliko več časa, tega pa na dopustu ponavadi nikoli ni dovolj ...

 

Jezero, večje od slovenskega koščka morja

 

Bodensko jezero je, tako kot mnoga druga na tem koncu našega planeta, ledeniškega nastanka. V ledeni dobi je namreč pokrajino, kjer se danes razteza jezero, prekrival Renski ledenik, ki je z otoplitvijo počasi izginil, voda, ki zaradi čelnih moren ni mogla odteči, pa je sčasoma napolnila kotanjo, ki jo je izdolbel umikajoči se ledenik, in ustvarila eno najlepših in tudi največjih jezer v Srednji Evropi. Jezero pokriva površino dobrih 536 kvadratnih kilometrov, obala pa je dolga dobrih 273 kilometrov, kar je približna razdalja med Mursko Soboto in Koprom.
Ob pogledu, ki se človeku odpre na jezero, ko se mu približa v Lindau, si težko predstavljamo, da na najgloblji točki doseže 254 metrov globine. Ostala dejstva si preberite v katerem od številnih vodičev (povečini v nemškem jeziku), mi pa se raje podajmo na pot od Lindaua do Konstanza, kjer se naše raziskovanje obale Bodenskega jezera konča na otoku Reichenau.

 

Lindau


Lindau leži na skrajnem jugozahodnem delu zvezne dežele Bavarske na otočku z istim imenom. No, mestece je že zdavnaj preraslo mali otok, zato boste na njem našli le idilično, odlično ohranjeno staro mestno jedro s pristaniščem.
Najbolje, da se z avtodomom ali s prikolico nastanimo v enem od kampov v mestu oziroma okolici in se raziskovanja mesteca lotimo s kolesom. Mi smo izbrali kamp Park Camping Lindau am See, ki od središča mesta ni pretirano oddaljen, tako se na ogled lahko odpravite kar peš oziroma s kolesom. Malce nas je prestrašilo obvestilo na spletni strani, ki je glede psov v kampu še kako striktno. Predvsem pa se psi, ker tako veli občinski zakon, v jezeru ne smejo namakati. Tudi prav.
Mestece Lindau ima častitljivo zgodovino, saj so ga prvič omenili davnega leta 882, ko naj bi na otočku ustanovili samostan. Seveda segajo začetki v čase mnogo pred tem, saj je bil otok poseljen že v rimskih časih, kar pričajo najdbe iz tistega obdobja. Ko takole prav povsod v Evropi naletim na dokaze o prisotnosti Rimskega imperija, moram priznati, da so bili Rimljani pravi »kerlci«. Lindau je vse do leta 1802 imel status posebnega mesta znotraj Svetega rimsko-nemškega cesarstva, kar je še danes vidno tako v ponosni drži mesta in meščanov kot tudi veličastni arhitekturi. Velik vtis na prišleka naredi že mogočni vhod v pristanišče, ki ga ščitita mogočni svetilnik in kip bavarskega leva, ki so ju postavili leta 1856. Mimogrede, svetilnik je edina tovrstna naprava na Bavarskem. Hecno, mar ne?

 

LindauLindau - pročelje


Vredni ogleda so stara mestna hiša, stolp Magenturm, cerkvi svetega Štefana in svetega Petra in seveda mestna katedrala, kjer je bil včasih samostan Marijinega vnebovzetja. Zelo simpatična je mestna nakupovalna uličica Maximilianstrasse, kjer bo srce zaigralo predvsem pripadnicam nežnejšega spola, medtem ko se bo moški del ekipe lahko razveselil vrčka hladnega piva v katerem od mestnih lokalov. Zanimivo, da cene v primerjavi z našimi sploh niso pretirane!
Na kocu se velja še sprehoditi po mestni objezerski promenadi. Če ne drugega, zato da si malce oddahnete od silnega nakupovanja ...
Lindau vam bo, če sem niste prišli z namenom igranja golfa (v neposredni bližini je kar nekaj igrišč z 18 luknjami in s prečudovito lego malce nad jezerom), plavanja ali drugih vodnih aktivnosti, »vzel« dober dan, a se obisk zagotovo izplača, saj vas bo kraj prevzel z ljubkostjo. Večini pa se v spomin najbolj vtisne mogočni vhod v mestno pristanišče.

Jadranje

 

Jadranje je na Bodenskem jezeru zaradi ugodnih vetrovnih razmer zelo priljubljen šport, ob njem pa delujejo številne jadralne šole.

 

Jadranje na Bodenskem jezeru

 

Friedrichshafen


Pot nas ob jezeru pelje dalje v smeri zahoda do naslednjega bisera ob jezeru, mesta Friedrichshafen, ki je med ljubitelji aktivne izrabe prostega časa poznano po organizaciji odličnega sejma Eurobike. Najzanimivejša stvar sejma je dejstvo, da je za širšo javnost odprt le en sam dan, v soboto, ostali trije dnevi pa so namenjeni sklepanju posla. Letos se je sejem odvil zadnji konec tedna v avgustu. Malokdo pred prihodom v mesto ve, da je v samem strogem centru mesta muzej cepelinov, zračnih ladij, ki se jim je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja obetala veličastna prihodnost, ki pa jo je v trenutku zapečatila tragična nesreča kolosa z imenom Hindenburg, ki se je med pristajanjem pred New Yorkom vnel in v plamenih treščil na tla. V nesreči je življenje izgubilo 36 ljudi, leto 1937 pa velja kot zadnje leto medcelinskih poletov potniških cepelinov. Danes jih velika večina leti v komercialne namene kot velikanski oglasni panoji.

 

Cepelini so doma v Friedrichshafnu


Cepelini so velika zračna plovila, ki jih je prvi začel razvijati nemški letalski pionir grof Ferdinand von Zeppelin, po katerem so tudi dobili ime. Prvo idejo je predstavil že leta 1874, slabih dvajset let kasneje je bila zadeva pripravljena na širšo predstavitev. Slabo desetletje kasneje so cepelini že obvladovali nebo, potovanje z njimi pa je bilo posebno doživetje, s katerim se je lahko kosala le čezoceanska plovba s parnikom. Število potnikov je raslo iz leta v leto, svojo renesanso pa so cepelini doživeli v tridesetih letih dvajsetega stoletja, ko sta dva cepelina redno letela čez Atlantik v ZDA in celo Brazilijo. Cepelini so svoj zaton doživeli z nesrečo Hindenburga leta 1937. Obisk muzeja v Friedrichshafnu je »must see« za vse, ki jih navdušujejo ta mogočna plovila.
Muzej cepelinov v Friedrichshafnu ponuja odličen pregled nad »življenjem« teh zračnih velikanov, za katere so v dobi razcveta mislili, da bodo nebu vladali večno. Razvijali so večja in mogočnejša plovila, ki so lahko prepeljala vedno več potnikov. Še posebej so se cepelini izkazali na dolgih poletih preko Atlantika. Več podrobnosti o muzeju na zadnji strani članka. Še odgovor na vprašanje, ki se vam je zagotovo porodilo ob prebiranju teh vrstic: »Zakaj je muzej ravno tu?« Odgovor je preprost: »Zato ker je bila ravno okolica Friedrichshafna tista, kjer so razvili te zračne velikane, tu pa je bil leta 1900 izveden tudi prvi uspešni polet.

 

 

FriedrichshafenFriedrichshafen - graščinaFriedrichshafen - Muzej cepelinov


V središču Friedrichshafna pa ni samo muzej cepelinov tisti, zaradi katerega se splača obiskati mesto. Mi smo avtodom parkirali na parkirišču lučaj od strogega mestnega središča in po pogovoru z mestnim redarjem (vedno je dobro pobarati uradno osebo, kaj misli o naši nameri) vplačali dve uri parkiranja. Mestno središče živi z in za turiste, polno je trgovinic in simpatičnih gostinskih lokalov, vabljiva pa je tudi promenada ob obali. Omembe vreden je mestni grad, prava graščina, ki ji dominira pročelje evangeličanske cerkve. Komur ni do kulturne dediščine in »gledanja kamnov«, kot se je nekoč nekdo sočno izrazil, naj v Fridriechshafen pride zgodaj spomladi, ko tu poteka velika prireditev Aero Fridriechshafen, kjer se predstavi evropska letalska industrija.
Morda si bo kdo Friedrichafen z okolico izbral tudi za prenočišče. Mi ga nismo, zato nadaljujemo dalje proti zahodu. Cesta se bolj ali manj drži obale, četudi so med njo in jezersko gladino polja in stanovanjske hiše, velikokrat pa tudi visoka drevesa, ki zastirajo pogled na jezero. Le redkokje je možen neposreden dostop do obale, povečini so parkirišča v zaledju, do plaže pa vodijo poti skozi gaje in čez polja. Glavna cesta je ponekod zelo prometna, zato velja, če ste si jo izbrali kot del kolesarske trase, biti pozoren na prehitevajoče tovornjake, ponekod pa so ovinki slabše pregledni. Enako velja za voznike avtodomov – cesta je relativno »hitra«, zato velja paziti na druge udeležence v prometu.


S kolesom

 

Območje je dobesedno prepredeno s kolesarskimi potmi, zato nikar na pot brez koles. Vožnja po glavnih cestah zna biti kar stresna, zato, če se le da, uporabljajte organizirane kolesarske poti.

 

S kolesom ob Bodenskem jezeru


Meersburg

 

Do Meersburga, turističnega bisera, ki že stoletja privablja goste, ni daleč. Na holmu tik nad obalo jezera naj bi prvo utrdbo postavili že Merovingi, o čemer pričajo ostaline, vrh njih pa danes stoji veličastni mestni grad, ki daje mestecu tipično podobo. Večino pročelij krasi baročna podoba, saj je mesto v času škofov iz bližnjega Konstanza doživelo hitro rast. Večina stavb je odprta za javnost, v njih so pomembne ustanove in muzeji. Pot vodi navkreber, z nje pa se odpirajo sanjski pogledi na Bodensko jezero nekaj deset metrov pod nami, ki se lesketa v soncu. V lepem vremenu, še posebej takoj po dežju, ko je nebo oprano, boste lahko v daljavi občudovali mogočno verigo Alp.

 

 

MeersburgMeersburgMeersburg - glavna cesta ob jezeru


V Meersburgu pa se zavedajo, da mesto ne more živeti od pretekle slave in prelepih hiš, zato se vsako leto potrudijo in pripravijo bogat kulturni program, ki v kraj pritegne obiskovalce od blizu in daleč. Morda ne bi bilo slabo, če bi se naši turistični biseri zgledovali po njem.

 

Überlingen


Mestece je simpatičen zdraviliški kraj, kjer znajo poskrbeti za goste. Čeprav nas organizirani turizem ne privlači preveč, smo si vzeli čas in se sprehodili po prečudovitem mestnem parku, pokukali na promenado. Za obisk večernega koncerta pa smo bili prezgodnji. Pa tudi mladoletnemu delu ekipe nekako ni dišalo po komorni glasbi ... V kraju je Campingpark, ki je odprt od marca do oktobra, do središča mesta pa vas popelje brezplačni avtobus. Bazeni zdraviliškega kompleksa so le lučaj stran.

 

Überlingen


Počasi smo se že navadili, da imajo kraji ob jezeru častitljivo zgodovino, ki sega vse do časov Rimskega imperija. Überlingen je še starejši, saj so našli kopico dokazov, ki govorijo o še starejši poselitvi. Zagotovo je k temu pripomogla blagodejna klima, ki še danes privablja goste. Tako kot v sosednjem Meersburgu so tudi tu pustili pečat Merovingi, ljudstvo, ki je naredilo konec »sončenju« Rimljanov na obali jezera. Ljubitelje zgodovine in sakralne umetnosti bo zagotovo premamil bližnji cisterijanski samostan Salem, katerega začetki segajo v sredino 12. stoletja.

 

Konstanz


Mesto, po katerem so jezero poimenovali angleško govoreči, je zagotovo največji biser izmed vseh mest, ki so nanizana ob obali. Dandanes je mesto pomembno univerzitetno središče, kar je mogoče začutiti takoj, ko se vaše noge dotaknejo mestnega asfalta. Središče mesta je živahno, mladostno in prijazno povrhu. Mestne uličice so polne energije, nekega optimizma in radosti do življenja. Ravno zaradi tega so univerzitetna mesta tako prijeten cilj potepov. Tu se človek vedno naužije pozitivne energije, s katero nekaj časa brez težav premaguje tegobe vsakdana.

 

 

KonstanzKonstanzKonstanz


Poseben čar pa daje mestu reka Ren, ki iz spodnjega jezera (Untersee) teče v večje Gornje jezero (Obersee), kraj pa deli na dva dela. Glavni mestni trg, imenovan Marktstätte, krasijo prečudovita pročelja hiš bogatih meščanov, dandanes pa tu posedajo domačini in skupaj s turisti srkajo pivo. V mestu je tudi večja turistična pisarna, v kateri se lahko oskrbite s potrebnim turističnim gradivom.

 

Otoček Reichenau


Dobrih šest kvadratnih kilometrov velik otoček je tako simpatičen, da bo marsikoga prijelo, da bi se tu naselil za vedno. Cerkvice, vrtovi, polja in raztresene hišice krasijo otok, kjer so v preteklosti gojili zelenjavo za potrebe samostana.

 

Reichenau

 

Otok je pod zaščito Unesca, dostop do njega pa vodi preko nasipa, lahko pa se nanj zapeljete tudi z romantično ladjico. Najlepše ga je raziskovati s kolesom!

 

Z ladjico po jezeru

 

V vseh večjih turističnih krajih ponujajo izlete z ladjicami po jezeru, nekateri kraji, denimo Reichenau, pa so najlepše dostopni prav z ladjico. Cene prevozov niso pretirane.

 

Hesse v Gaienhofnu


Hermann Hesse, veliki nemški pisatelj, pisec slovite Siddharte, je ljubil jezero in njegovo okolico, ki sta mu dajala zatočišče in inspiracijo za prihodnja dela. V bližini kraja Gaienhofen je leta 1907 postavil čudovito hišico z modrim pročeljem in rdečo streho.

 

Hermann Hesse

 

hišici, ki je zgledno obnovljena, je sprejemal goste z vsega sveta. V njej je danes urejen manjši muzej v čast slovitega lastnika.

 

Še ne bi šli domov?


S Hermannom Hessejem se naša pot po obali jezera zaključi, vam pa seveda še ni treba domov. Lahko se po južni strani, preko Švice in Avstrije, vrnete na izhodišče, v Lindau, lahko pa se usmerite proti severu in na poti domov razveselite svojo mladino, ki je ves čas raziskovanja jezerske obale poganjala pedale in srkala kulturno-zgodovinske drobtinice. Mimogrede se lahko, z manjšim ovinkom, seveda, ustavite v dveh odličnih zabaviščnih parkih: Europa Parku pri Rustu in Legolandu pri Günzburgu. A o tem več v kateri od prihodnjih reportaž.