3. februar, 2015
Padova in kanal Brenta

Medtem, ko na celini vladata sivina in mraz, je na Primorskem mnogo prijetneje. Tokrat smo se odpravili čez mejo - v Padovo in ob kanal Brenta.

 

PADOVA, TISOČLETNI BISER


Za raziskovanje Padove je odlično izhodišče parkirišče za avtodome v samem središču mesta, le lučaj oddaljeno od znamenitega trga Prato delle Valle. Kljub slabemu občutku zaradi prodajalcev ničvredne krame in, včasih, romov s starejšimi avtodomi, bo vaše vozilce varno počakalo, medtem ko si boste ogledovali padovanske bisere. Na parkirišču bi lahko tudi prespali.
Samo preko glavne ceste se moramo sprehoditi in že smo na slovitem trgu Prato della Valle v obliki elipse, s čimer da vsem vedeti, da povzema obliko rimskega amfiteatra, ki je tu stal v davnini.

 

Padova - Prato delle Valle

 

Trg obdaja kanal, ki ga preči četverica kamnitih mostov. Na njem organizirajo semnje. Tudi ob našem obisku je celotni obod zasedal velik sejem, zato smo se hitro odpravili v eno od stranskih ulic do slovite bazilike Antona Padovanskega.

 

KONJENIK GATTAMELATA

 

Lahko, da boste ob pogledu na kamnitem podstavku stoječega konjenika pred baziliko le zamahnili z roko in rekli, da imamo boljše pri nas. A dejstvo je, da je konjenik Gattamelata ena največjih mojstrovin renesanse. V letih 1443 – 1452 ga je izdelal nihče drug, kot veliki Donatello, ki si je z izdelavo kipa prislužil slavo, svojim zanamcem pa pustil dokaz, da je resnično eden od največjih renesančnih umetnikov. Podstavek je dom mnogim golobom, zato pazite, da vas ne zadane »vodeni izstrelek« ...

 

Padova - konjenik Gattamelata

 

SAKRALNA DEDIŠČINA


Ob obiskih mest najprej padejo v oči visoki zvoniki, ki se pnejo nad strehami hiš. Tudi v Padovi bodo že ob prihodu v mesto vašo pozornost pritegnili visoki zvoniki vrh kupol bazilike svetega Antona Padovanskega, ki nikakor ne skrivajo podobnosti z minareti. Kako le, ko pa so njihov navdih našli pri islamski umetnosti.

 

Bazilika Antona Padovanskega - Padova

 

Vrh najvišjega stoji pozlačeni kip angela, v baziliki pa hranijo posmrtne ostanke svetnika, ki ji je dal ime. »Znalci« bodo v njeni zasnovi prepoznali gotske in romanske prvine, gre pa nedvomno za eno lepših cerkva iz tega obdobja. Če vam čas dopušča, se sprehodite po čudoviti glavni ladji.

 

Bazilika v PadoviEna starejših hiš v Padovi iz 12. stoletja
PadovaPadova


Padovanska katedrala je zunaj mnogo preprostejša od bazilike, znotraj pa vas bo prijetno presenetila. Kako tudi ne, ko pa jo je zasnoval sam Michelangelo, četudi so bili njegovi načrti nekoliko prirejeni. V notranjosti prepričajo freske, ki pripovedujejo zgodbe iz Biblije.

 

Tržnica v Padovi


Kapela Scrovegni velja za znamenitost, ki je nikakor ne smemo izpustiti, ko se podamo na sprehod po mestnem jedru. Leta 1303, torej pred več kot 700 leti, jo je zgradil Enrico Scrovegni v upanju, da bo s tem pred cvrtjem v peklu rešil dušo umrlega očeta. Temu je takšno usodo pripisal sam Dante, zakaj pa najbrž ni težko uganiti. Notranjost je poslikal Giotto, freske pa pripovedujejo zgodbe Poslednje sodbe in o življenju Jezusa Kristusa.

 

NAJPREJ JE BILA REKA


Kanala Brenta seveda ne bi bilo brez istoimenske reke, ki svojo pot prične pod vršaci Dolomitov v bližini Levica Terme (vanjo se izlije jezero Caldonazzo) in se, ko se enkrat prebije na ravnico, leno vijugavo vije do izlivov v bližini Benetk. V svojem 174 kilometrov dolgem toku pa ni nikjer tako zanimiva, kot ravno tik pred izlivom, v bližini Padove, ko se njen tok razcepi v dva kraka, od katerih so lepšega poimenovali Riviera del Brenta.
Reka Brenta je bila, kot lahko zasledimo v vseh turističnih vodičih in brošurah, pomembna že v antiki. Takrat je bil rečni tok pri Padovi razdeljen v dva dela – reki Medoacus Maior in Medoacus Minor, kasneje pa je zamenjala tok, njeno korito v Padovi pa je »zasedla« rečica Bacchiglione. Sprememba tokov oziroma rečnih korit sicer ni nič posebnega, ponavadi pa je posledica tektonskih dogajanj. Spomnimo se le reke Gradaščice v Ljubljani, ki je v začetku 20. stoletja zamenjala strugo, danes pa spet sili v staro, ki smo jo medtem nespametno povsem pozidali.

 

KANAL BRENTA


Kanal Brenta nosi pomenljivo ime Riviera del Brenta, ki pa z riviero v smislu plaž seveda nima nič. A ponuja mnogo več. Tu se boste zlahka potopili nekaj stoletij nazaj v čas, ko nam niso vladali »mobiteli« in tempo, ki je mnogim že načel zdravje.
Glavni tok reke Brente nadaljuje svojo pot po plodni ravnici in se nekaj kilometrov južno od Chioggie in mondene Sottomarine izlije v Jadransko morje, mi pa se v kraju Stra raje usmerimo v kanal. Tega so zgradili v 16. stoletju, ko so kanalizirali spodnji tok reke Brente in ga usmerili v dva kanala – prej omenjeni glavni tok, ki večino vode pelje do izliva, ter plovni kanal, ki je povezal Benetke in Padovo ter omogočal živahno trgovanje. Ravno zaradi njegove prometne veljave, so vzdolž njegovih bregov kot gobe po dežju zrasle mogočne vile beneških pomembnežev.
Kanal je danes ena od osrednjih turističnih zanimivosti v zaledju Benetk, po njem pa so beneški doži pluli v čolnih, imenovanih Burchiello. To so bili malo večji čolni, ki jih je gnala dvojica krmarjev, na njih pa je bila večja kajuta, v kateri se je, skrit pred očmi podanikov, prevažal dož s spremstvom.

 

Beneški čoln Burchiello

 

Tovor so vozili na odprtih čolnih, burcih. Ti so bili seveda mnogo manj imenitni ...
Raziskovanja sveta ob kanalu se lahko lotite tudi na kolesu, saj so kolesarske poti, ki se ponekod držijo zelo prometne glavne ceste Benetke – Padova (cesta S11), zelo dobro označene.

 

Kolesarske poti ob kanalu BrentaS koleom ob kanalu Brenta

 

VILE OB KANALU

 

Ob kanalu je v stoletjih zrasla množica imenitnih vil. Od vseh so na ogled radovednežem odprte le tri: Villa Foscari (Malcontenta), Villa Widmann - Foscari in Villa Pisani, ki je od vseh najimenitnejša in ji bolj pristoji naziv graščina.

 

ARHITEKT ANDREA PALADIO


Še iz gimnazijskih časov se spomnim arhitekta Andrea Palladia, ki je name naredil velikanski vtis z vilo Rotonda, ki jo je načrtoval in postavil v bližini Vicenze, njena forma pa je postala nekakšno vodilo za vse vile, ki so se gradile v prihajajočih stoletjih.

 

Andrea Palldio - sloviti arhitekt


Andrea Palladio, s pravim imenom Andrea di Pietro della Gondola, je bil italijanski renesančni arhitekt, ki je navdih za svoj slog črpal iz starorimskih templjev. Pri rosnih dvajsetih je postal varovanec grofa Giana Giorgia Trissina, ki mu je dal priimek Palladio in mu omogočil študij v Rimu. Palladio je 1554 napisal knjigo z naslovom Le antichità romane (Antične starožitnosti Rima), ki je bila dve stoletji eno glavnih izhodišč v arhitekturi, z njo pa je močno vplival na celotno zahodno arhitekturo.
Posebej je razvil tri tipe zgradb: meščansko palačo, podeželsko vilo in cerkev. Na njegovo veliko srečo je veliko bogatih družin v Vicenzi in Benetkah želelo zgraditi palače v mestu in vile na podeželju.

 

Najbolj znana Palladijeva vila - Rotonda


Njegova najbolj znamenita stavba, ki jo je začel graditi leta 1566, je Vila Rotonda pri Vincenzi. Gre za pravokotno stavbo s kupolo in portikom v obliki rimskega tempeljskega pročelja na vseh štirih straneh. Njegova slava se je po objavi knjige I quattro libri dell' architettura (Štiri knjige o arhitekturi) 1570 razširila po vsej Evropi, njegov slog pa je postal znan kot paladijanski klasicizem in je v naslednjih stoletjih močno vplival na arhitekturo. Tudi ob kanalu Brenta boste naleteli na Palladia – njegova je Villa Foscari v kraju Malcontenta. Z njim pa je tesno povezana tudi reka Brenta, saj je v kraju Bassano del Grappa leta 1569 postavil leseni pokriti most, ki stoji še danes.

 

VILLA FOSCARI ( LA MALCONTENTA)


Vilo je moč opaziti že od daleč, če se boste od Benetk peljali proti Chioggii, saj leži v bližini prometnice, ki Benetke povezuje z Ravenno. Vilo mnogi poznajo pod imenom La Malcontenta, ime pa naj bi bilo po nekaterih povezano z legendo o eni od Foscarijevih spremljevalk, ki naj bi bila jako nezvesta. Bolj verjetno je, da je povezana s samim nazivom kraja, kjer stoji – stoji namreč v vasi Malcontenta ...

 

Villa Malcontenta - Andrea Paladio


Čudovita, impozantna zgradba leži ob kanalu, s ceste pa pogled nanjo zastirajo vrbe žalujke. V letih 1550 do 1560 so jo zgradili po načrtih slovitega arhitekta Andrea Palladia. Investitorja, bogata brata Nicolo in Alvise Foscari, sta pripadala eni od najpomembnejših družin v Benetkah. In takšna je tudi njuna vila – mogočna, kvadrasta in bogato okrašena (predvsem na vrtni strani). V njej se nahaja tudi manjša kapela. Glavna fasada se nasmiha vodni gladini kanala, ki je nekoč predstavljal pomembno prometnico med Benetkami in Padovo. Zaznamujejo jo mogočni stebri, ki nosijo timpanon - loggio. Do vhoda vodijo stopnice iz obeh strani. Mnoge bodo navdušili tudi že od daleč vidni dimniki. V notranjosti prepričajo freske, katerih del je, zaradi smrti slikarja Battista Franca, ostal nedokončan. Dela je nadaljeval Giovanni Batista Zelotti, njehove freske pa so le delno ohranjene.
Vila je v preteklih stoletjih videla množico pomembnežev, med drugimi francoskega kralja Henrija II. in danskega kralja Friedricha IV. Vila danes zopet pripada družini Foscari – v lasti jo ima arhitekt prof. Antonio Conte Foscari.

 

VILLA WIDMANN


Ob glavni cesti S11 leži vila Widmann Foscari. Na zunaj deluje kar malce zanemarjeno in glede na to, da so obiskovalcem odprte le tri vile vzdolž celega kanala, bi lahko bila v boljšem stanju. Vseeno je zunanjost še vedno nadvse privlačna, saj so kockasto zasnovo uspešno popestrili z okni, strešnimi linami in elegantnimi balkoni. Veliki salon je ves v freskah, kar nakazuje poslovno uspešnost in smisel za lepoto tedanjih lastnikov. Konec 17. stoletja je perzijski trgovec Seriman od družine Dona pridobil zemljišče z dvema manjšima hišama. Slabi dve desetletji kasneje so na zemljišču že stala poslopja, ki jih lahko občudujemo danes.

 

Villa Widmann Foscari


V drugi polovici 18. stoletja je posestvo kupila koroška družina Widmann, ki je v vilo vložila ogromno sredstev. Notranjost so prenovili v stilu rokokoja, dvignili strope in zamenjali okna. Družina Widmann je imela mnogo imenitnih znancev – med njimi komediografa Carla Goldonija in skladatelja Igorja Stravinskega.
Na lepo urejenem vrtu, ki jo obdaja, lahko občudujemo stara, redka drevesa, zelo zanimiva pa je tudi rondela s kamnitimi mitološkimi figurami.
Od leta 1984 je vila v lasti province Veneto.

 

VILLA PISANI

 

Najimenitnejša izmed vseh vil je vila Pisani, ki se nahaja v kraju Stra, le nekaj kilometrov od Padove. Tudi ta vila leži neposredno ob prometnici S11.
Pripadala je Pisanijem, zgradili pa so jo v počastitev izvolitve Alvisa Pisanija kot 114. beneškega doža. Zasnoval jo je arhitekt Girolamo Frigimelica, njegovo delo pa je nadaljeval mladi, takrat še nepoznani arhitekt Preti. Po njegovih zamislih so leta 1756 dokončali glavno stavbo, kakršno lahko občudujemo še danes. Vilo je leta 1807 kupil sam Napoleon, v njej pa naj bi prespal le enkrat. Kasneje je prešla v last Habsburžanov in hiše Savoy, leta 1934 pa sta se v njej srečala Hitler in Mussolini in v njej kovala zle načrte.
Vila je poznana po čudovito okrašeni notranjosti, kjer je kar 114 sob in soban. Njihovo število naj bi simboliziralo Pisanijevo izvolitev kot 114. doža. V večini soban lahko obiskovalci občudujejo prvotno opremo in freske, ki so delo priznanih umetnikov tistega časa. Plesna dvorana se lahko pohvali z imenitno fresko izpod čopiča Giovannija Batista Tiepola, ki predstavlja vrhunec beneškega slikarstva v 18. stoletju.

 

Villa Pisani


Še lepši kot vila pa so njeni vrtovi, ki so jih oblikovali v 19. stoletju v baročnem stilu in spominjajo na tiste v francoskem Versaillesu ali avstrijskem Schönnbrunnu. Park pokriva 11 hektarjev, zunanji obseg pa znaša poldrugi kilometer. Seveda v pravem »grajskem« parku ne sme manjkati labirint. Postavili so ga že leta 1720, v 19. stoletju pa temeljito prenovili in povečali.