3. februar, 2015
Sankanje je spet

Kdor misli, da so za sankanje dovolj zimski čevlji in sani iz bližnjega supermarketa, se moti. Pravi sankači prisegajo na kakovostne športne sani s pletenim sedežem in gibljivim prednjim delom, ki ga krmarimo s pomočjo traku (uzde) ali neposredno z rokami. Takšne sani nudijo mnogo več sankaškega užitka, so udobnejše za vožnjo in stabilnejše. Poleg tega so odporne proti udarcem in se zaradi izdelave in uporabljenih materialov težje polomijo.

 

Sankanje je in!


Sankanje je v zadnjih nekaj letih spet postalo priljubljena oblika rekreacije, ki je zasvojila staro in mlado. Kako tudi ne, ko pa se med sankanjem gibljemo na svežem zraku, uživamo v snežni pravljici in se družimo s tistimi, ki so nam dragi. Sankanje je resnično »in«.

 

Stari Ljubelj - sankaška romarska gora ...


KAKO SE OBLEČI IN OBUTI


Preden sploh pomislimo na sankanje, si poglejmo, kako se pravilno obleči in obuti. Pravilno ne pomeni barvno usklajeno ali po zadnjem kriku mode. Pravilno pomeni toplo in udobno, da se sankanje ne bo sprevrglo v trpljenje. Obleka mora biti nepremočljiva, obenem pa mora dihati. Med hojo navzgor se bomo bržčas prepotili, pa tudi med hitrim spustom se hitro lahko prehladimo. Rokavice so pomemben del opreme, saj ščitijo roke pred mrazom, poleg tega pa včasih zavijamo tudi s pomočjo drsenja rok po tleh. Zato morajo biti rokavice iz močnega in obenem toplega materiala, hkrati pa dovolj »mehke«, da bomo z njimi brez težav manevrirali sani.

 

Kako se obleči in obuti


Čevlji naj imajo močan podplat z robustnim profilom, saj bo tako zavijanje lažje, hoja pa udobnejša. Za preventivo pred poškodbami naj bodo dovolj visoki, da ščitijo gležnje. Superge zato odpadejo! Tekmovalni čevlji imajo na petnem delu podplata dodane kovinske špice, ki omogočajo zaviranje tudi na gladkem in trdem ledu. Teh rekreativni sankači ne potrebujemo! Da ne bomo imeli mokrih čevljev in da nam ne bo v hlače letel sneg, obujmo še gamaše. Lahko »štrikane«, še boljše pa so tiste iz kakovostnih modernih materialov, ki ščitijo pred snegom in močo, hkrati pa dihajo.
Za lastno varnost si nataknite čelado, otroci pa se brez nje, če jih imate seveda radi, sploh ne bi smeli sankati. Sankanje je namreč šport, kjer se hitro razvijejo velike hitrosti, smreke, skalovje in ostali spremljevalni sceneriji pa niso nič kaj prijazni do glav. Uporabimo lahko kar smučarsko čelado, za zaščito oči pa dodajmo še očala. Zopet se lahko poslužimo kar smučarskih, ki odlično preprečujejo solzenje oči in ščitijo pred »projektili« izpod nog in sani.

 

NISO VSAKE SANI DOBRE ...


Sani iz bližnjega supermarketa bodo zadostile zahtevam in željam otrok in nezahtevnih rekreativcev, tisti pravi uživači, ki se ne sankajo na hribčku za blokom , temveč na organiziranih progah, pa bodo zanje odšteli nekaj več denarja.

 

Snežni bob Sani iz supermarketa


Manj kakovostne sani niso primerne za zahtevnejše spuste, so slabo vodljive in se lahko hitro zlomijo. Sedež je trd, konstrukcija toga. Ravno trd sedež je kriv za večino poškodb hrbtnega dela, saj telo prestreže vse tresljaje s podlage. Slabša stran teh sani je tudi nižja končna hitrost, kjer ne bo pomagalo niti mazanje drsne ploskve s »špehcem«. Pač niso narejene za to!
Mnogo boljša izbira so poltekmovalne sani, ki jih pri nas ponuja kar nekaj proizvajalcev. So težje in sestavljene tako, da je prednji del gibljiv, kar pomaga pri manevriranju. Njihova večja teža pripomore k večji hitrosti, pri vzponu pa lahko povzroča slabo voljo. Zato nasvet pripadnicam nežnejšega spola: izkoristite priložnost in naj vam partner vleče sani navkreber ... Ponavadi so sani izdelane iz kakovostnega lesa jesena, sedež pa je pleten s platnenimi trakovi ali pa iz enega kosa platna. Nikoli pa ni lesen! Drsni površini sta pod kotom in zato omogočata odlično vodljivost sani, manjša površina, ki se dotika tal, pa omogoča višje hitrosti. Sani so lahko za eno osebo, tako imenovani enosed, ali pa za dva sankača. Slednje so namenjene tudi večjim sankačem. V uredništvu Portala Karavaning prisegamo na sani JERANČIČ.

 

Lesene sani Jerančič

 

VZDRŽEVANJE


Še kot otrok se spomnim, kako sem na začetku zime brusil drsne ploskve sani, ki so čez leto lepo zarjavele. Imele so barvo, kot da bi vse poletje ležale na soncu ... Take sani seveda ne bodo šle nikamor, nizka hitrost pa bo povzročala le slabo voljo. Zato je pravilno vzdrževanje na prvem mestu. Po uporabi naj sani stojijo pokonci ali ležijo na tleh. Vedno jih temeljito očistimo snega in nesnage, drsni površini pa temeljito obrišemo. Za boljše drsenje strokovnjaki priporočajo brušenje drsne površine s finim drsnim papirjem in mažo z voskom.

 

NAČINI SANKANJA


Kot za vsak šport, smo tudi za sankanje ljudi razvili celo znanost. Na kratko bi lahko sankanje razdelili v dva načina: osnovni in tekmovalni. Prvi zajema vse od spuščanja s hribčka za blokom do organiziranega sankanja, drugi pa je mnogo bolj sofisticiran in namenjen tekmovanju na posebej za ta namen pripravljenih progah. Spuščamo se lahko na več načinov, odvisno od tega, kako vešči smo sankanja in kakšno »dozo adrenalina« želimo. Nikoli pa ne smemo ogrožati drugih sankačev, o čemer bo govora v nadaljevanju.
Osnovni način sankanja ne omogoča velikih hitrosti. Tako se sankamo tisti, ki nimamo izkušenj, in pa naši otroci. Na saneh sedimo pokonci, uzdo (trak, s katerim vlečemo sani) držimo trdno in z njo zavijamo. Noge naslonimo na prednji del sani. Zavijamo s pomočjo uzde in nog – če želimo zaviti levo, si pomagamo z levo nogo (z njo »pobremzamo«), če želimo desno, zamenjamo nogo. Zaviramo z obema nogama, če je sila, z rokama še dvignemo prednji del sani, s čimer se repa sani zadereta v snežno podlago.
Tekmovalni način sankanja je mnogo bolj zahteven in zahteva dobro fizično pa tudi psihično pripravljenost. O njem se boste podučili v katerem od naših sankaških klubov.

 

10 ZLATIH PRAVIL OBNAŠANJA


Sankanje je zaradi priljubljenjosti in visokih hitrosti, ki jih sankači razvijemo, lahko zelo nevarno. Nikoli ne podcenjujte svojih sposobnosti in ne ovirajte sankačev okrog sebe. Še posebej so nevarni vzponi ob robu proge ali (kot se rado dogaja na priljubljeni progi na Ljubelju) kar po njej. Ljudje – pomislimo vsaj na lastno varnost, če nam že »dol visi« za druge. Kuhanček, špricer in podobni zvarki so »kul«, vendar ne pred sankanjem. Tudi obsrčnica naj ostane polna do zaključka dričanja, potem pa le spraznite vsebino ...
Podobno kot smučanje, pozna tudi sankanje svoja pravila. Namenjena so sankanju na urejenih progah, a se jih velja držati vedno in povsod. Za lastno varnost gre!

 

ORGANIZIRANO SANKANJE PRI NAS


V Sloveniji je sankanje zadnja leta zopet zelo priljubljeno in organizirano. Osnovno znanje sankanja vam morajo organizatorji predati pred prvim spustom, zajema pa predvsem krmarjenje sani, da te postanejo pripomoček, ki nas pripelje do popolnega sankaškega užitka. Tako vas bodo podučili, da sedite na saneh vzravnano, da boste imeli boljši pregled, trak oziroma vrvico (uzdo) pa držite z obema rokama, saj služi za krmarjenje. V Sloveniji se lahko spuščamo povsod, kjer je sneg, in nam lastniki zemljišč to dovolijo, organizirano pa v krajih, ki so odlično opisani na spletni strani  www.sankanje.info.

 

SANKANJE Z AVTODOMOM

Na sankanje se lahko vedno odpeljemo z avtodomom in izlet podaljšamo za nekaj dni. V Sloveniji je urejenih nič koliko sankališč, ko na smučiščih ugasnejo naprave pa se lahko, z veliko mero treznosti, spuščamo tudi po smučišču - če upravljavec smučišča to dovoli, seveda. Sanke zlahka pospravimo v garažo avtodoma, lahko pa jih peljemo tudi na nosilcu za kolesa na zadku avtodoma.