19. februar, 2019
4. vikend - Morje!

Januar je poleg junija in septembra daleč najnapornejši mesec, kar se dela in predvsem obiska sejmov tiče. Tako ni čudno, da so tedni po njem polni želje po počitku. V kombinaciji z gležnjem še toliko bolj.

 

Tokrat je Zoja avtodom po večerni zabavi v čast 45. rojstnega dne prijatelja Edina obrnila proti jugu, prvič v smeri Hrvaške. V Istri sta izven sezone odprta dva kampa, Polidor v Poreču oziroma Funtani in Port Sole v Vrsarju. Oba sta tudi redna gosta naših strani.

Avtodom je kar sam zavil na istarski ipsilon in požiral kilometre proti Vrsarju. V zimskem času so v Istri obsežna cestna vzdrževalna dela na poleti najprometnejših cestnih povezavah. Tako sta treutno zaprti cesti v Funtani in predmestju Novigrada, vožnja pa najbolj preprosta prav po avtocesti. Mimogrede, ko vstavite listek je pravi cestninski razred za avtodome drugi in ne tretji, kakor velikokrat izbere avtomatika. Pritisk na rdeči gumb in beseda, dve z nadzonikom rešita zagato, hkrati pa privarčujeta skoraj polovica zneska 3. cestninskega razreda.

 

O kampu Porto Sole je bilo v naših medijih povedanega že veliko, zato tokrat le: kamp je super zimsko pribežališče, ki ponuja tudi pokrit bazen in savno v bližnjem hotelu Pineta.

 

Kamp Porto Sole

Kamp Porto Sole

 

Če smo za jutranji nakup rib pri lokalnih ribičih prepozni, velja mestni utrip zaužiti v katerem od lokalov, ki objemajo mestno pristanišče. Po dopoldanski kavici bo vzpon v stari del mesta, ki leži na 54 metrov visokem griču, vsekakor lažji ….

 

Vrsar
Srednjeveški del mesta se začne pri glavnih mestnih vratih poleg cerkvice sv. Foške. Mesto se je izven tedanjega obzidja razširilo šele v 19. stoletju, kar je nedvomno zanimivo, glede na to, da stojijo mestna vrata nekaj deset metrov nad morsko gladino.

Nazaj v marino se lahko spustite skozi južna vrata, tudi iz romanskega obdobja. Zraven je cerkvica sv. Antona z galerijo in prav tu je imenitno staro preddverje in nasproti njega prostor za razgled na spodnji del mesta. Na žalost se razgled ustavi na okoliških strehah, ki povečini zakrivajo modrino morja.

 

 

VrsarVrsarska promenada


Romanska vrata s polkrožnim obokom so iz 13. stoletja. Nad njimi je še opaziti fragment starega obzidja in kamnito ploščo z reliefom beneškega leva sv. Marka, ki drži med šapami zaprto knjigo – klesali so ga torej v času vojne. Pred vrati je na levi strani stavba prve vrsarske osnovne šole iz 19. stoletja. Na zunanji strani obzidja stoji tudi majhna cerkvica sv. Foške. Renesančna zasnova iz 17. stoletja je nadvse preprosta, še posebej zanimiva pa je notranjost s sakralno zbirko. Med eksponati ob nagrobnikih izstopa slika mučenja sv. Foške iz 17. stoletja. Na vrh griča vodi ulica Gradska vrata (Mestna vrata), ki je z arhitekturnega vidika še posebej bogata z arhitekturnimi elementi od zgodnjega srednjega veka pa do baroka. Ena od ulic je poimenovana tudi po Casanovi, v njej pa je najbolj zanimiva stara romanska hiša.
Na vrhu griča, kjer je v prazgodovini stal ovalni kaštel Histrov, sta danes župnijska cerkev sv. Martina in nekdanja poletna rezidenca poreških škofov. Ta je zdaj obnovljena za razkošna stanovanja, blizu nje pa je majhen park, kamor hodijo turisti množično opazovat zahajanje sonca in spreminjajoče barve, ki ob tem legajo na morje z osemnajstimi otoki v bližnji okolici.

 

Sončni zahod v Vrsarju

Cerkev sv. Martina je, čeprav ni videti, stara manj kot stoletje, da so leta 1804 postavili temelje, so morali najprej porušiti del mestnega obzidja s starimi romanskimi vrati. Cerkev so zgradili šele med letoma 1927 in 1935.

 

VrsarVrsar 

 

Verjetno si bo marsikdo želel povzpeti na zvonik, za majhen denar (cca 2 evra oz. 15 kun) si lahko z višine ogledate Vrsar.

Najdragocenejša stavba v Vrsarju stoji v pristanišču, a se tega malokdo zaveda. To je majhna bazilika v romanskem slogu iz druge polovice 8. stoletja, sveta Marija od mora. Na njenem mestu je že v rimskih časih stala večja stavba, morda villa rustica, današnja podoba pa je iz 12. stoletja. Pročelje je preprosto, na njem so vidne sledi predelav v preteklosti. Znotraj ima tri ladje, ki jih delijo po trije stebri. Te na vrhu, kjer podpirajo oboke, zaključujejo palmete (kapiteli z rožnimi motivi). Nekoč so tla pokrivali nagrobni napisi, danes pa so nekoliko povišana. Ena od plošč je ohranjena v prezbiteriju. Tudi freske, ki so nekoč krasile stene, so danes le slabo opazne. Še najbolje se vidijo na zidu glavne apside, kjer so vidne glave svetnikov. Tudi ostala oprema je skozi stoletja izginila, a notranjost zato ne deluje siromašno, prej mogočno.
V bližini bazilike Svete Marije od Mora stojijo ostanki starokrščanske bazilike iz 4. stoletja.

Obalna promenada v Vrsarju je ena lepših v Istri. Ne toliko zaradi množice jamborov, ki se pnejo v nebo, niti zaradi peterico superjaht, ki so tu našle zatočišče, temveč zaradi prečudovite vedute mesta, ki se pne nad njo. Čudovito kuliso zaključuje mogočni zvonik cerkve Svetega Martina.

 

Vrsar


Ob morju stoji kopica gostiln, restavracij, slaščičarn in pekarnic, kjer lastniki in zaposleni nagovarjajo mimoidoče k obisku in postanku.  
 

Pomladna Istra

Tudi pot domov je bila zanimiva. Istra je namreč že povsem pomladna!