Kostanjevica na Krki je v dvajsetih letih 20. stoletja postala pomembno kulturno središče tega dela slovenskih dežel. Zasluge zato je imel vsestransko nadarjeni domačin, akademski kipar, slikar, grafik, pesnik in gledališki igralec Jože Gorjup. Po drugi svetovni vojni mu je sledil prizadevni ravnatelj osnovne šole Jožeta Gorjupa, Lado Smrekar s pobudo, da v šoli prireja likovne razstave, iz česar je kasneje nastala Gorjupova galerija z mednarodno zbirko del 20 stoletja.Realizacija razstav se je kmalu preselila na kostanjeviški otok, v Lamutov likovni salon, ki je deloval v okviru Dolenjskega kulturnega festivala. Na teh osnovah je bila v 70. letih ustanovljena krovna ustanova Galerija Božidarja Jakca. S prenovo cistercijanskega samostana se je vanj umestil muzej slovenske likovne umetnosti 20. stoletja, kjer so zbrane zbirke pomembnih slovenskih umetnikov, ki so povezani z Dolenjsko: Božidar Jakac, Jože Gorjup, France Kralj, Tone Kralj, France Gorše, Zoran Didek, Janez Boljka in Bogdan Borčić.
Pod okrilje Galerije Božidar Jakac spadata tudi dve dislocirani razstavišči. Poleg že omenjene Gorjupove galerije v prostorih Osnovne šole Jožeta Gorjupa, ki je zaradi postavitve v šolskih prostorih izjemna in nudi nenavadno možnost neposrednega prepleta galerijskega in pedagoškega dela, tudi Lamutov likovni salon v nekdanjem ministerialnem dvorcu na otoku. 
Pod okrilje Galerije Božidar Jakac spadata dve dislocirani razstavišči: Gorjupova galerija v prostorih Osnovne šole Jožeta Gorjupa, ki je zaradi postavitve v šolskih prostorih izjemna in nudi nenavadno možnost neposrednega prepleta galerijskega in pedagoškega dela, in Lamutov likovni salon v nekdanjem ministerialnem dvorcu na otoku.

BOGAT OPUS DUŠANA TRŠARJA

Eden od znamenitih prebivalcev Kostanjevice na Krki je tudi priznani kipar Dušan Tršar. Rojen je bil leta 1937 v Planini pri Postojni, leta 1951 se je vpisal na šolo za umetno kovanje v Kropi, leta 1958 pa na kiparski oddelek na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Študiral je pri profesorjih Kalinu in Smerduju ter leta 1963 diplomiral, leta 1966 pa končal še kiparsko specializacijo pri Kalinu. Sprva je ustvarjal figuralno plastiko v varjenem železu, kasneje abstraktne kompozicije iz plošč in palic barvanega železa ali lesa. Razvil je t.i. luminoplastike, v katerih je s pomočjo pleksi stekla ter neona interpretiral problematiko svetlobe. V poznejšem obdobju prevladujejo plastike v bronu. Njegova dela najdemo v Ljubljani, Celju, Kranju, Murski Soboti in drugod, med drugim tudi na novem krožišču na severnem delu Kostanjevice na Krki, prav ob novem parkirišču za avtodome.

FORMA VIVA

Od leta 1961 poteka v Kostanjevici na Krki Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva Kostanjevica na Krki, ki velja za najstarejši delujoči simpozij na svetu. Takrat sta kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek dala pobudo za organizacijo prve forme vive (kiparskega simpozija) v Sloveniji, ki je potekal v Kostanjevici na Krki in Seči pri Portorožu. Kasneje se tema dvema destinacijama priključita še Ravne na Koroškem in Maribor. Značilno je bilo, da se je na vseh štirih deloviščih uporabljal avtohton material (v Kostanjevici krakovski hrastov les, v Seči istrski kamen, na Ravnah na Koroškem železo in v Mariboru beton).
V vseh letih simpozija je nastalo več kot 130 skulptur, ki so na ogled v neposredni okolici galerije in v Kostanjevici na Krki, s svojo podobo pa lepo zaokrožijo kulturno krajino mesta.

MESTNI ČEBELNJAK

Mestnega čebelnjaka ne morete zgrešiti, saj v prenovljeni podobi stoji točno nasproti parkirišča pred galerijo Božidarja Jakca. Naseljen je z najbolj pridno živalco na svetu, čebelico Kranjsko sivko. Kostanjeviški med, ki ga nabirajo pridne čebele, je med za posebne priložnosti. Prav tako poseben je mestni čebelnjak, ki so ga postavili v začetku 20. stoletja na drugi lokaciji, na današnjo pa prestavili šele z zadnjo prenovo. Čebelnjak je mojstrsko in umetniško oblikovan, razveselijo podrobnosti in barvni poudarki. Dodani sta dve figurici – ena je uniformiran možak, ki skrbi za mir pred čebelnjakom. Druga figurica je oblečena v vojaško suknjo in »visi« tik pod trokapno streho, ki je lepo zaključena z rezljanim robom.