17. april, 2020
Divača

Kraji med Krasom, Brkini, Primorjem in Notranjsko so zanimivi. Prav tako tudi ljudje, ki tu živijo. Zase pravijo, da »Nismo Čiči ne Brkini, mi smo jušto na konfini«, stoletja so kljubovali različnim gospodarjem in burji, danes pa nas vabijo, da skupaj z njimi občudujemo lepote teh krajev. Pridite, ne bo vam žal!

 

Obisk čudovitega sveta na robu Krasa in Brkinov je najlepši med aprilom in novembrom, četudi so ti kraji preverjeno lepi tudi pod debelo snežno odejo, ki je letošnjo zimo izdatno pobelila tudi svet pod Vremščico. A kot rečeno, najlepši čas za obisk se ravnokar pričenja!

 

KJE PUSTITI AVTODOM

Če se boste v Divačo in Vremsko dolino odpravili z avtodomom ali avtu pripeli počitniško prikolico, potem bo najboljši naslov za nastanitev kamp v Škofljah, ki deluje v okviru Dujčeve domačije. Odprt je od prvega aprila pa do konca septembra, v bližnji prihodnosti pa bodo na voljo tudi parkirna mesta za avtodome v sklopu novo urejenega postajališča pod domačijo.
Druga možnost se ponuja v industrijski coni Risnik neposredno ob izvozu z avtoceste v Divači, kjer je načrtovano postajališče za avtodome. Tu že sicer parkirajo obiskovalci bližnjih Škocjanskih jam (tudi tam dovoljujejo parkirati obiskovalcem z avtodomi, prenočevanje pa je prepovedano), kadar je parkirišče v neposredni bližini vhoda v jamo polno. V bližnji prihodnosti naj bi tu uredili sodoben informacijski center, z njim pa zaokrožili turistično ponudbo Vremske doline in Divače.
Načeloma lahko avtodom pustimo tudi v sosednjih Senožečah (v času turistične konice) pri gostilni Stari grad.

 

DIVAČA

Divača je bila nekoč le eden od krajev, nanizanih ob poti na morje. Mimo smo se vozili v upanju, da bomo čez slabo uro končno zagledali modro širjavo, kraju samem pa posvečali le malo pozornosti. Z izgradnjo avtoceste, ki pelje še bolj vzhodno od središča, pa Divača ni izgubila, temveč predvsem pridobila. Krajevno središče je umirjeno in tudi peš lahkotno obvladljivo.
V samem središču ne smemo spregledati dveh zanimivih stavb, ki kot dragulj na kroni zaokrožujeta lepote kraja in doline.

Prva je Škrateljnova domačija, najstarejša ohranjena hiša v Divači (in širše), druga pa cerkev sv. Antona Puščavnika.

 

Divača - Cerkev svetega Antona Puščavnika

 

Slednja je bila zgrajena leta 1603, o njej je poročal celo Janez Vajkard Valvasor. V njegovih zapisih izvemo, da je na tem mestu stala cerkev že prej in da so v njej našli kelih z napisom: »1585, Mathias Deles a Divaz«. Notranjščina cerkve premore tri oltarje, vse posvečene leta 1636. Baročna cerkev je enoladijska, na vhodnem portalu pa je letnica 1856 s trikotnikom z božjim očesom in žarki. Na zadnji strani cerkve stoji lep kamnit vodnjak z vklesano letnico 1837, primer tipične kraške arhitekture značilne za te konce.

 

ŠKRATELJNOVA DOMAČIJA

Vremska dolina, Kras pa tudi Brkini, so območje skalnatih tal osamelih dolin, opojno dišečega brina in rdečega ruja. Kmečke hiše, domačije se lepo »skladajo« z okoljem, stene so kamnite, opeka korčasta, streho krijejo težke »škrle«. Škrateljnova domačija stoji v središču Divače in predstavlja čudovit primer tradicionalne kraške arhitekture.
Do izgradnje južne železnice je služila kot furmansko gostišče s prenočišči, nato pa je počasi začela propadati. Domačijo z zasnovo iz 17. stoletja poleg stanovanjske zgradbe, Škrateljnove hiše, sestavljata še dve gospodarski poslopji – hlev in hram s skednjem. Vse tri objekte povezuje veliko notranje dvorišče – borjač, ki ga ob strani krasi trebušast vodnjak. Celotna domačija, ki ji pripadata še velik travnik in kraška vrtača, je ograjena s suhozidom, značilnim zidom, zgrajenim brez vezave.
Po drugi svetovni vojni je bila Škrateljnova domačija prepuščena na milost in nemilost zobu časa. Obnovili so le streho in s tem notranjščino rešili pred uničenjem. Danes se v njej nahaja Muzej slovenskih filmskih igralcev, posvečen velikim imenom slovenskega filma, ki je »zrasel« iz sprva skromnejše razstave, posvečene filmski zvezdi Iti Rini,

 

 

Divača

Divača - Ita Rina

 

Škrateljnova hiša pa je postala osrednji kulturni prostor v Divači. Arhitekti so za obnovo hiše prejeli Plečnikovo nagrado (največja nagrada za arhitekturo), kolektiv Slovenske kinoteke pa je prejel Valvasorjevo nagrado (največja nagrada za muzealce) za postavitev stalne razstave posvečene slovenskim filmskim igralcem, ki je ena od dveh stalnih razstav. Druga je seveda stalna razstava Ite Rine.
7. julija praznuje občina Divača svoj občinski praznik – to je datum rojstva Ite Rine, vsako leto pa v okviru občinskega praznika, Slovenska kinoteka izvede poklon znanemu slovenskemu filmskemu igralcu. V sklopu občinskega praznika in v poletnih mesecih pa se na borjaču (dvorišču) odvijajo različne prireditve (gledališke igre, koncerti, …).

 

VODNI REZERVOAR

Mnogo let me je »matral firbec« ob pogledu na zanimivo zgradbo neposredno ob železniških tirih v Divači (pri nadvozu glavne ceste), ki bo od daleč marsikoga spomnila na znamenite hišice Hobitov iz še bolj znamenite sage o Gospodarju prstanov.

 

Divača - Vodni rezervoar

 

Sprva sem domneval, da gre za nekakšno cerkev (stolp na strehi namreč izgleda kot zvonik), a sem se motil. Gre namreč za vodni rezervoar za potrebe parnih lokomotiv, ki so pred 160 in več leti povezale Dunaj s Trstom. Prav vsaka železniška postaja je bila opremljena z velikim rezervoarjem, saj je bila voda tista, ki je v uparjenem stanju premikala železno kačo.
Železniška postaja je bila pred kratkim prenovljena in sedaj sije enako veličastno kot pred stoletjem in pol. Pred njo stoji lepo ohranjena parna lokomotiva.

 

RISNIK

Samo prek železnice je treba in že smo pri naslednji zanimivosti. Tokrat naravni. Marsikdo se pelje mimo Divače in sploh ne opazi velike kraške udorine, ki se nahaja neposredno ob stari magistralni cesti, ki (še vedno) vodi proti Obali.
Risnik, kot se mogočna udorina imenuje, je nastal z vdrtjem stropa nekdanje jamske dvorane. V prepadnih stenah so našle zavetje številne ptice, zanimivo pa je tudi rastlinstvo, ne le v udornici, temveč ob celotni krasoslovni naravoslovni učni poti, ki je speljana okrog udornice. Ta objema celoten Risnik, ki je nepravilne oblike, povprečni premer pa meri 220 metrov. Morda številka za marsikoga ni impresivna, a pomislite: to je nekoč bila jama, preko katere se je pel strop! Dandanes stropa ni več, dolina pa je globoka več kot 70 metrov. Dno je dokaj ravno, objemajo ga melišča, ki višje preidejo v prepadne stene, ki privabljajo športne plezalce. Ob robu ceste, ki iz Divače pelje proti Lokvi je urejenih nekaj parkirnih mest, avtodom pa lahko pustite ob magistralni cesti proti Kopru.