17. april, 2020
Artviže (Brkini)

Da si malo oddahnemo od Kozine in doline, kjer je poleti prav »lepo toplo«, se v Obrovu, prav na koncu občinskih meja, usmerimo v klanec, proti Artvižam.

Obrov

Pot je nadvse lepa tudi s kolesom, a v hladnejšem delu leta sem se poslužil kar avtodoma.

Proti Artvižam

Cesta je dokaj široka, zato dovoljuje uživanje v občudovanju narave, ki se prebuja. Skozi Javorje se dvignemo proti Hujam (te že ležijo v sosednji občini), kjer se usmerimo levo. Skozi Tatre in Orehek se zložno dvignemo do Artviž, ki so tudi najvišja točka Brkinov in hkrati nadvse razgleden vrh.

Sveti Socerb

Detajl nad vhodom v cerkev

Od cerkve svetega Socerba, ki stoji malček izven vasi, se pogled v jasnem dnevu odpira na vse strani. Tako kot sredi februarja, ko je končno posijalo sonce, sprano nebo pa je odprlo pogled vse do Triglava na eni ter Slavnika in Učke na drugi strani. Snežnik je bil kot na dlani, v daljavi se je lesketalo morje.

Razgled z Artviž vse do Triglava

 

Pred cerkvijo sem srečal starejšo domačinko, ki zdaj sicer živi na Obali, a se redno vrača v rodno vas po energijo in mir, ki ju najde pri cerkvici. Ta nosi ime po svetem Socerbu, krščanskem svetniku, ki je nekoč živel kot puščavnik v jami pri današnjem Socerbu. Znan je po čudežih – ozdravljenjih bolnikov, prav tak občutek pa obiskovalca preveva ob njegovi cerkvici. Vse težave izpuhtijo v trenutku, srce in dušo pa napolni notranji mir.

Brezov gaj na Artvižah

 

Z Artviž se lahko nazaj v dolino spustimo v Materijo ali pa po isti poti nazaj v Obrov. Od tu se vrnemo nazaj na izhodišče na Kozino.

Lahko pa se do Artviž dvignemo tudi z druge strani, iz Vremske doline. Iz Škofelj pelje asfaltna cesta proti Barki, mimo Varej, Mislič in Ostrovice do Artviž, do koder je približno 10 kilometrov. Še lepši pa je vzpon s kolesom iz kampa Dujčeva domačija v Škofljah, ki skoraj v celoti pelje po gozdnih poteh, kolesarje pa nagradi s strmim vzponom zadnjih 100 višinskih metrov tik pod cerkvijo svetega Socerba. O njem preberite tukaj.