Krajinski park Beka obsega sotesko Glinščice z dolino Griže, ponornimi jamami in arheološkimi kraji Lorencon, Grad nad Botačem in Sela na Malem Krasu. Celotno območje, ki je bilo za krajinski park razglašeno leta 1992, se odlikuje z izredno krajinsko slikovitostjo in nedotaknjenostjo. Avtodom pustimo na PZA v Hrpeljah in se na pot odpravimo s kolesom, če imate več kondicije pa tudi peš.
KOLESARSKA POT KLANEC - DRAGA
Takoj za odcepom za Ocizlo z glavne ceste Kozina - Koper (od pomladi 2021 je tu krožišče) se odcepi koelsarska pot, ki po trasi nekdanje železnice pelje vse do Trsta.
Zaradi gradnje II. tira so jo pozimi 2021 asfaltirali, s čimer je prvih 2400 metrov izgubilo tako na romantiki kot uporabnosti. Trenutno kolesarski promet po njej ni dovoljen (cesta je zaprta).
SOTESKA GLINŠČICE Z DOLINO GRIŽE
V severozahodnem robu Petrinjskega Krasa se je na krpi fliša izoblikovala dva kilometra dolga soteska, ki se po površinskih pojavih in vegetaciji povsem razlikuje od kraške okolice. Tu se zbirajo vode v porečju Glinščice, ki odteka proti severozahodu v Tržaški zaliv, ter vode treh vodotokov, ki ob stiku apnenca s flišem poniknejo pod Beko in Ocizlo. Slikovita soteska je zarezana 50 do 100 metrov v flišno podlago, stene so ponekod skorajda navpične in se v njih lepo vidijo nagubani flišni skladi.
Dolina Griže je grapa s strnjenimi flišnimi bregovi z lepo vidnimi skladi. Na desnem bregu se dviguje Tabor nad Botačem. Pod Ocizlo in Beko je več aktivnih jam in nekdanjih ponorov, ki tvorijo pomemben jamski sistem: Ocizeljska jama (Blažev spodmol), Maletova jama (Korošica), Miškotova jama in Jurjeva jama. Medtem ko sta Blažev spodmol in Jurjeva jama občasna požiralnika, je Maletova jama aktiven ponor potoka Korošice, Miškotova jama pa je prav tako aktiven ponor s 50 metrov dolgo sotesko in več udori.
Na hribu Žerjalski vrh nad sotočjem Griže z Glinščico, so ohranjene ruševine srednjeveške zidane utrdbe z velikim obrambnim jarkom. Na mestu, kjer bi pričakovali drugo obrambno linijo, pa so ohranjeni ostanki mogočnega obrambnega okopa, ki je po vsej verjetnosti še prazgodovinskega izvora. Drugih sledov prazgodovinske plasti na lokaciji ni ohranjenih. Ruševine cerkve svetega Lorenca na zahodni strani obrambnega jarka, zidane utrdbe pa kažejo na možnost poselitve še v pozni antiki. Lorencon predstavlja eno najpomembnejših utrjenih postojank v liniji kraškega roba nad Tržaškim zalivom, verjetno poseljenim od prazgodovine.
GRAD NAD BOTAČEM
Visoko v stenah kraškega roba nad dolino Glinščice na skrajnem jugovzhodnem odrastku kraške planote nad Tržaškim zalivom, je na zelo težko dostopnem mestu postavljena srednjeveška utrjena postojanka, katere ruševine so sorazmerno kvalitetno ohranjene. Viden je še del utrjenega obrambnega sistema in zidovje notranje stavbe, delno naslonjeno na obzidje. Ožja časovna opredelitev brez dodatnih študij arhivskega gradiva trenutno še ni možna. Postojanka je posebnega pomena kot eden redkih ohranjenih srednjeveških gradov na kraškem robu.
SELA
Prazgodovinsko gradišče na Selih obsega dominantni vrh široke skalne police na skrajnem severozahodnem robu Krasa nad tržaškim zalivom in na južnem bregu soteske Glinščice, prav nasproti gradu nad Botačem. Notranjost gradišča je z vkopi iz časa prve vojne močno poškodovana, povsem ohranjena pa sta monumentalna obrambna okopa na južni in vzhodni strani. Obrambna arhitektura prazgodovinskega gradišča, ki je nepogrešljiv člen v nizu utrjenih postojank na kraškem robu nad Tržaškim zalivom že iz prazgodovinskih obdobij, je v celoti razpoznavna in ohranjena, zato predstavlja tipičen primer utrjevanja.
