Preden se odpravite v Zadrečko dolino, na Menino ali v Gornji Grad, preberite odlično zbriko ljudskih pripovedk, ki jih je v knjigi z naslovom Palček v Čedri zbral pisatelj Lojze Zupanc, ilustracije pa je prispeval Jože Ciuha.
Knjiga je prvič izšla leta 1959.
VRH ČRNIVCA NA 902 MNM
Za »Kranjce« veljamo vsi popotniki, ki do Gornjega Gradu v Zgornji Savinjski dolini pridemo iz smeri Kamnika čez prelaz Črnivec, saj je nekoč čezenj potekala deželna meja med Kranjsko in Štajersko. Na vrhu prelaza se nam je okolica odprla v drugi dimenziji. S pogledom navzgor smo zaobjeli okoliške hribe, navzdol pa nam je vijugasta cesta obetala doživetje lepot zgornje Savinjske doline.
Črnivec namreč velja za izhodišče planinskih poti: Dom na Menini planini (1453 mnm), Plešivec (1329 mnm) Kranjska reber (1435 mnm), Lepenatka (1425mnm) in Veliki Rogatec (1557 mnm). Menina planina je najbolj priljubljen planinski cilj, ki tudi pozimi privablja planince, saj je pot, ko se sneg »uleže« lepo uhojena. Krplje so sicer pozimi dobrodošel dodatek, a se zimski pohod kljub temu zavleče. Zimski obisk Menine je gotovo posebno doživetje prostranosti in spokojnosti. Seveda je priporočljivo izbrati dan z zanesljivim vremenom, saj je v meglo zavita Menina lahko prav trd oreh za orientacijo. Tudi sicer ni Menina planina med najkrajšimi planinskimi potmi, s Črnivca vzame štiri ure, iz Gornjega Grada uro manj, vendar je pri slednji višinske razlika kar za 1000 metrov. Nekoč je bila planina drugo največje planšarsko območje v Kamniških planinah, takoj za Veliko planino.
Do Črnivca popotnika v avtodomu sicer lahko obide slabost, če dostopa iz kamniške smeri. Cesta je lepa, a zelo vijugasta. Na vrhu prelaza na višini 902 metra je gostilna, ki si je nadela ime po tej višinski dimenziji. Baje imajo izvrstne vampe, nismo poskusili, ker smo zapeljali za gostilno po cesti proti Menini planini.
Najvišji vrh na Menini planini je Vivodnik, kjer je tudi razgledni stolp. Pod vrhom se na travnati planoti nahaja Dom na Menini planini, ki je v zimskem času odprt le med vikendi. Dom je pridobil certifikat Družinam prijazna koča. Pomemben faktor je lega koče, ki omogoča družinam sorazmerno lahek dostop, primerno urejene so planinske poti ter parkirišča na izhodiščih. Okolica doma je primerna za nemoteno aktivnost otrok in družine. Menini planini si lahko ogledamo jezero Biba in jamo Jespa, ki sta zavarovani kot naravna spomenika. Jama se nahaja na severnem delu planote. V njej so rovi z ledenimi slapovi, ki se običajno ohranijo skozi vse leto.
DO TOMANA
Na našem enodnevnem izletu smo si Menino planino zadali za cilj, ko se sneg umakne. Poleti bi nas cesta lahko pripeljala prav do planinskega doma, a smo še zdravi in »hodni«, tako da nas pešpot še počaka. Smo se pa na našem izletu po izhodiščni poti za planino zapeljali do izletniške kmetije Toman. Posledice orkanskega vetra, ki je pred sedmimi leti pustošil po Črnivcu in okolici so bile ob našem obisku še dobro vidne na gozdnatih površinah. Do Tomanovih je cesta od Črnivca dovolj široka tudi za avtobus, kaj šele za avtodom. Iz kmetije se nam je odprl pogled na Zadrečko dolino (Dreta je reka, ki teče skozi Gornji Grad) in zaselek Nova Štifta, preko katerega smo se kasneje spustili do Gornjega Gradu. Turistična kmetija Toman je ekološka kmetija. Gospodarja Erika in Viktor sta nas pogostila s pravo savinjsko zakusko, savinjskim želodcem, v ponudbi po naročilu pa imajo tudi (počasi na uredništvu sestavljamo slovar slovenskih jedi) štruklčevo župo, masovnik, friko, godljo, ajdnek, bratce, platičke, štrudel in žlinkrofe. Ogledali smo si domače živali, krave, konje in svinje v obori – priporočamo družinam z otroki. Sprejmejo tudi konjenike, ki lahko prespijo na seniku. Gostom po predhodni najavi prikažejo kuhanje na stari način in sicer peko kruha (belega, črnega, mešanega) ter firovž, ki je jed iz moke in krvjo in se kuha v času kolin.
Povečini se ljudje se na gornjegrajskih gorskih kmetijah - celkih ukvarjajo s pridelavo mleka in gozdarstvom. Onesnaževanja okolja ni, tako da je Gornji Grad edina slovenska občina, včlanjena v Evropsko klimatsko zvezo, kar priča o izredni kakovosti bivalnega okolja.
SPUST DO GORNJEGA GRADA
Ob začetkih turizma v Gornjem Gradu je tu krožil lokalni »štos«, da sem prihajajo tisti, ki nimajo dovolj denarja za Bled, vendar so tisti, ki so prišli do Gornjega Grada, tu užili pravi mir. Kraj še danes ponuja veliko možnosti za uživanje v naravi, izlet na Sv. Florjana, denimo, ali pa samo na Počrevinov grič, od koder je lep pogled na trg. Pa Lepenatko v neposredni bližini. Kraj ima vse, kar mora tak majhen kraj imeti – gostilno,gostilno, pekarno, gostilno ... Avtodom smo parkirali na velikem parkirišču za občino, lahko pa ga tudi na parkirišču za avtobuse pred katedralo.
NAJVEČJA CERKEV V SLOVENIJI
Le streljaj stran nas je pozdravila katedrala, za katero bi človek dejal, da sodi v glavno mesto. Domačini so nam povedali, da je malo manjkalo, da bi v preteklosti katedrala prevzela primat ljubljanski nadškofiji. Tu je bil že leta 1140 ustanovljen benediktinski samostan, ki je v 15. stoletju postal letna rezidenca ljubljanskih škofov. Danes je to cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki je največja katedrala v Sloveniji z dragocenimi oltarnimi slikami Kremser - Schmitda (18. stol.) in znamenitim božjim grobom.
 |  |
 |  |
Baročna katedrala sv. Mohorja in Fortunata je po prostornini največja cerkev v Sloveniji. Po naročilu knezoškofa Ernesta von Attemsa je bila pozidana med letoma 1752 in 1760. Ob katedralskem zvoniku se v pritličju stavbe, imenovane Štekl, ki je bila zgrajena leta 1578 kot obrambni in obenem vhodni stolp v utrjen kompleks graščine Gornji Grad, nahaja galerija, zgornji prostori pa so namenjeni muzejskim zbirkam.
Baročna katedrala sv. Mohorja in Fortunata je po prostornini največja cerkev v Sloveniji. Po naročilu knezoškofa Ernesta von Attemsa je bila pozidana med letoma 1752 in 1760. Ob katedralskem zvoniku se v pritličju stavbe, imenovane Štekl, ki je bila zgrajena leta 1578 kot obrambni in obenem vhodni stolp v utrjen kompleks graščine Gornji Grad, nahaja galerija, zgornji prostori pa so namenjeni muzejskim zbirkam.
Razstavljenih predmetov je bilo toliko, da smo si jih ob enkratnem obisku težko vse ogledali, še manj pa vtisnili v spomin. Zbirke so pravo presenečenje za ljubitelje starin.
NAČRTI ZA PRIHODNOST
Občina Gornji Grad ima smele načrte za razvoj turizma. V kraju naj bi v kratkem pričeli graditi turistični kompleks, ki naj bi pokrival kongresni, zdravstveni in izobraževalni turizem. Turistično rekreacijsko območje s poudarkom na razvoju zdraviliškega turizma je v načrtu zaradi velike verjetnosti nahajališča oz. zajema termalne vode na območju občine Gornji Grad. To je območje devetih občin, ki vse nastopajo kot partnerji v projektu razvoja turistične destinacije in v oblikovanem javno-zasebnem partnerstvu, ki se je razvilo in okrepilo ob projektu Alpsko termalni park s poudarkom na razvoju smučarskega centra Golte in že obstoječega zdravilišča Terme Topolšica ter načrtovanimi novimi projekti in podprojekti posameznih prednostnih programov in produktov, med katerimi je posebno mesto namenjeno razvoju zdraviliškega in wellness turizma. Gornji Grad je danes že malo bolj poznan po turistični dejavnosti, turističnih kmetijah in gostiščih. Med prireditvami vsako leto največ ljudi pritegne čebelarski praznik, ki ga gostijo v mesecu juliju.
22 TEMATSKIH POTI
Razgibana narava nudi obilo možnosti za rekreativne dejavnosti: pohodništvo, planinarjenje, kolesarjenje, jadralno padalstvo, lov ... V projektu Sodelujmo z naravo sta Občina Gornji Grad in Turistično društvo uredila 22 tematskih poti za pohodnike ali kolesarje. Kolesarska pot po panoramski cesti je kombinacija več tematskih poti, primerna tako za rekreativce, kot zahtevnejše športnike. Tematske poti so označene z rumenimi tablami, markirane pa so z rumenimi krogi z belo piko. Dolžina vseh tematskih poti je 95 kilometrov, vsaka pot nosi svoje ime. V ponudbo so se aktivno vključili tudi ponudniki raznih storitev, največja želja pa je, da bi tematske poti zaživele in privabljale turiste in domačine.
Po eni od tematskih poti, po Slapnikovi poti na Lepenatko, smo se z avtodomom odpravili tudi mi, v zimskem dnevu nas je tja privabilo lokalno smučišče Slapnik. Slapnikova kmetija nad vasico Nova Štifta pri Gornjem gradu je od glavne ceste oddaljena dva kilometra. Manjše smučišče je uredil gospodar kmetije Boštjan Rihter, pri urejanju prog in vzdrževanju naprav mu pomaga že sin Matjaž. Smučina je lepa, primerna za otroke in začetnike, »talarčki« pa potegnejo navzgor tudi zahtevnejše smučarje, ki želijo »vdreti piko« in se naužiti lepega sončnega dne.
Ob našem obisku je bilo snega še kar nekaj, lepo družinsko smuko smo doživeli, toda v marcu na prisojni legi že skoraj vse pobere, razloži Matjaž. Glede na vse toplejše zime in rentabilnosti vzdrževanja smučarske vlečnice so z vložkom v opremo postali prvo smučišče v Sloveniji, ki je pridobilo oznako FIS za smučanje na travi, kar pomeni, da lahko prirejajo tudi mednarodne tekme. Smučanje na travi je v svetu znano že več kot trideset let, predvsem v državah, kjer ni snega, pri nas pa je to nova panoga. Ogledali smo si t.i. travne smuči, ki so od alpskih precej krajše in hitrejše, po videzu so kot nekakšna daljša izpeljava rolerjev. Z njimi pa ni možno oddrsavati ali plužiti, izvajajo se lahko samo carving zavoji. Smučarski zanesenjaki, ki boste želeli smučati na Slapniku, potrebujete čelado, smučarske čevlje in po potrebi ščitnike za kolena in komolce, smuči so na izposojo.
AVTODOMARJI SMO DOBRODOŠLI
Za enodnevni izlet ponuja Gornji Grad obilo naravnih danosti za aktivno preživljanje prostega časa. Avtodomarjem so v občini naklonjeni in nas vidijo kot pomembne turiste, ki spoštujemo naravo in kulturno dediščino krajev, ki jih obiskujemo. Okoliške turistične kmetije imajo v ponudbi tudi prenočišča, avtodomarji lahko postanek naredimo v občinskem središču na urejenem parkirišču. Občina v prihodnosti načrtuje izgradnjo postajališča za avtodome, vendar morajo uskladiti projekte z vodovarstvenimi zahtevami na območju reke Drete. Če načrtujete večdnevni obisk Zgornje Savinske doline, vam toplo priporočamo postanek v deset kilometrov oddaljenem kampu Menina.
In zakaj ne v Gornji Grad? Lepa narava in prijazni domačini vas pričakujejo!
