15. februar, 2013
Sardinija

Sardinija je otok bogate zgodovine in ponosnih ljudi. Otok čudovitih plaž in neokrnjene notranjosti. Skoraj raj na Zemlji. Ob misli nanjo se človeku v spominu izrišejo podobe kristalno čistega morja, belih, kilometre dolgih plaž in bogate zgodovine, ki priča, da je bila poseljena že v davnini. Drugi največji otok Sredozemlja je, kljub temu da sodi pod Italijo, dovolj samosvoj in čaroben, da popotnik včasih dobi občutek, da sploh ni v Evropi.

 

Sardinija je po površini večja od Slovenije, če jo boste sklenili obvoziti, boste prevozili krepko preko tisoč kilometrov. Neokrnjeno naravo v notranjosti, kristalno čisto morje in množico prečudovitih plaž bodo cenili predvsem ljubitelji aktivnega oddiha in zaljubljenci v zgodovino. Sardinija je uradno razdeljena na pet delov, večja mesta so tri: Sassari na severu ter Oristano in Cagliari na južnem delu otoka. Večina cest na otoku je primernih za vožnjo z avtodomom, seveda vas lahko ponekod »preseneti« del, ki ni asfaltiran, ali pa je cesta speljana kar preko rečne struge. Ko je voda nizka, jo prečkamo brez težav, ob visoki vodi pač uporabimo obvoz.


Za bežen obisk otoka si je dobro rezervirati deset dni, za resnično spoznavanje pa mnogo več. Sardinijo smo obvozili v smeri urnega kazalca, v dveh tednih videli večino načrtovanega in si na koncu privoščili še nekaj dni za oddih. Spanje na prostem v določenih predelih ni dovoljeno. Ponekod so lepo urejena parkirišča za avtodome (area di sosta), povečini pa je mogoče spati na prostem. Na večini plaž tolerirajo tudi pse. Z malo sreče in poguma si edini v prvi vrsti in družbo ti delajo le zvezde in bučanje valov.
 

 

Preberite si celoten potopis >>

Oglejte si galerijo >>