Največje italijansko jezero ponuja prav toliko kot morje, le narava je tu še mnogo bolj divja in lepa, najlepše pa je tu v vseh letnih časih. No, razen poleti, ko je ob jezeru in tudi na njem precej gneče. Zakaj ne bi »Garde« obiskali med jesenskimi počitnicami?

Gardsko jezero je največje italijansko jezero. Značilna podolgovata oblika z ožjim delom na severu, ki je obdan z gorami skupine Baldo, in pahljačasto razširjenim na jugu, spominja na falus.

Da, prav ste prebrali … Oblika falusa je značilna za morenske doline, ki je verjetno nastala zaradi delovanja ledenika, na južni strani so vidne tudi številne čelne morene. Čeprav so sledovi delovanja ledenika očitni, pa strokovnjaki zadnja leta domnevajo, da je ledenik zapolnil že obstoječo depresijo, ki jo je ustvaril z erozijo potok pred več milijoni let. Venec čelnih moren je verjetno nastajal v več obdobjih poledenitev, področje le-teh pa je široko 35 kilometrov. Severne obale so strme in ponekod skoraj navpične ter se na severozahodu dvigajo tako rekoč iz jezera. Gardsko jezero meri 390 km2, najglobja točka pa je 346 metrov pod gladino.

Jezero ima številne majhne otoke in pet glavnih, od katerih je največji Isola del Garda. Južno od njega leži Isola San Biagio, znan tudi kot Isola dei Conigli (otok zajcev). Oba ležita ob zahodni obali v bližini kraja San Felice del Benaco. Ostali trije večji otoki so na vzhodnji strani.
Glavni pritok jezera je reka Sarca, edini »odtok« pa reka Mincio na jugu pri Peschieri. Če je vodostaj reke Adiže iz »sosednje« doline previsok, se odvečna voda preusmeri v Gardsko jezero skozi umetni predor Mori - Torbole.

Območje Gardskega jezera ima zelo milo submediteransko podnebje. Tukaj se mešajo vplivi Alp, Jadranskega morja in samega jezera. Poletja so topla in sončna, prijetno počutje pa povzroča tudi popoldanski sveži veter s celine. Zime so mile, pozebe, kljub legi med dvatisočaki, skorajda ne poznajo. Idealno za dopust, mar ne?

LEGENDARNA »LA GARDESANA«

La Gardesana se imenuje cesta, ki objame jezero, z nje pa se odkrivajo čudoviti razgledi na jezero in okoliške vršace. Dolga je 143 kilometrov in na južni strani otoka morda malce manj zanimiva, saj se ponekod kar veliko oddalji od obale. Zato pa se na zahodni in vzhodni obali povsem približa jezerski obali, ki je tu strma, gore pa »rastejo« neposredno iz jezera. Tu se cesta posluži več kot 80-ih predorov in galerij, najlepših pogledi pa se ponujajo v okolici Gargnana, kjer je urejenih nekaj razglednih točk, ter na vzhodni obali pred Malcesinami.
Že sama vožnja z avtodomom po La Gardesani je svojevrstno doživetje, s kolesom pa zaradi zahtevnosti (dolžina in množica predorov) še posebej.

PESCHIERA

Prav tam, kjer se mogočne vode Gardskega jezera odpravijo na pot proti reki Pad, se pričenja naš potep okrog jezera. Peschiera je simpatično mestece polno trgovinic in lokalov, kjer turisti srebajo Aperol Spritz in espresso in se predajajo melosu, ki vlada ob jezeru.
PZA se nahaja nekaj sto metrov od središča kraja, največja zanimivost pa je zagotovo mogočna trdnjava iz 19. stoletja, ki je bila zgrajena v obliki pravokotnika ob reki Mincio.

SIRMIONE

Bržkone najbolj izstopajoč del obale Gardskega jezera je zagotovo dolgi jezik, ki se zajeda globoko v jezero, na njegovem skrajnem koncu pa je že za časa Rimljanov stalo naselje vil in kopališč. Avtodom lahko pustimo kar na parkirišču tik pred gradom, do gradu Rocca Scaligera, ki so ga v 13. stoletju postavili Scaligeriji iz Verone, pa se sprehodimo kot bi mignil.

Vstop v grad je plačljiv, a se zaradi prečudovitega razgleda na jezero in mestece pod gradom splača seči v žep. V kraju stoji cerkev svetega Petra, ustanovljena leta 765, sprehod do konice rta pa je poplačan z ogledom rimskih ostalin. Kompleks se imenuje Grotte di Catullo, najlepše tukajšnje artefakte pa si danes lahko ogledate v muzeju v Veroni. Kompleks je poimenovan po rimskem poetu Catullusu, ki je imel tu v lasti vilo.

DECENZANO

Pot nadaljujemo v smeri urinega kazalca, kjer je naslednja »postaja« svetovljanski Decenzano. Kraj je bil eden prvih poseljenih po umiku ledenikov, pomemben pa je bil tudi za časa Rimljanov.
Avtodom smo pustili na plačljivem parkirišču v bližini starega dela in se sprehodili do središča kraja.

To leži ob mandraču, ki ga zaznamuje čudovita loggia, ob njem pa se gnetejo lokalčki. V bližini stoji katedrala, mnoge pa bosta navdušila peš cona z množico trgovinic in marina s stoletnim svetilnikom. Od tu se lahko odpravite na potep po jezeru z ladjico.

MONIGA

Moniga je manjše mestece na zahodni obali jezera, od koder se odpirajo lepi pogledi v smeri Sirmioneja in grebena Monte Baldo. Starodavni grad iz 10. stoletja znotraj obzidja skriva družinske hiše in kar malce razočara. Ogleda vredna pa je še cerkvica svetega Mihaela, ki stoji poleg glavnih grajskih vrat.
Zagotovo se obisk Monige splača, če želite uživati v pogledu na Gardsko jezero.
Cesta se pri Monigi nekoliko oddalji od jezerske obale in se ogne polotoku, na katerem leži San Felice del Benace. Tu se nahaja tudi največji otok na Gardskem jezeru, Isola del Garda, ki obiskovalce vabi k obisku prečudovite palače v beneškem slogu. Otok je bil poseljen že zelo zgodaj in ima zanimivo zgodovino (pripadal je tako redu Frančiška Asiškega kot mnogim drugim lastnikom, danes pa je v zasebni lasti). V toplejšem delu leta je otok odprt za obisk.

SALO

Salo je elegantno mestece s promenado ob jezeru in simpatičnim postajališčem prek zaliva. Domačini vam za najznamenitejšega meščana »prodajo« Gaspareja da Salo, ki je v 16. stoletju izumil violino, mnogo manj pa so navdušeni, če mestece povežemo z eno najmračnejših oseb italijanske zgodovine, diktatorjem Mussolinijem. Ta se je tu rodil, po kapitulaciji Italije pa je od tu do svojega bridkega konca vodil republiko Salo, pod katero je združil nekatere dele severne Italije.

Danes je Salo čudovito mestece, ki navduši s svetovljanskim videzom in umirjenim vzdušjem, navdušence nad vsem lepim pa zna razveseliti s pastelno obarvanimi stavbami ob rivi.
Salo predstavlja začetek Riviere Bresciane, kjer so ena za drugo nanizani čudovite vile in hoteli, med njimi pa je najlepša Villa Bertoni v Bogliacu, katere vrtovi so lepo vidni z glavne ceste.

LIMONE

Kraj Limone je s trajektom povezan z Malcesinami na nasprotnem bregu jezera, od tu pa je tudi zelo lep pogled na mogočni masiv Monte Baldo. Kraj stoji na vršaju, za obisk pa si velja vzeti nekaj uric in posedeti na rivi v središču kraja. Še bolje je avtodom pustiti v kampu takoj ob izhodu iz predora, od koder se ponujajo prelepi pogledi na jezero, kamp pa je tudi odlično izhodišče za izlete s SUPom.

Veduto mesteca zaznamuje zvonik cerkve svetega Benedikta iz 17. stoletja, kraj pa navduši tudi z milim podnebjem, ki dopušča vzgojo agrumov in palm. Ravno z agrumi, predvsem limonami, je povezana tipična, kar malce skrivnostna arhitektura rastlinjakov, ki od daleč malce spominja na utrdbe, množica lesenih tramov pa morda koga celo prepriča, da gre za italijansko različico naših kozolcev. V resnici pa gre za rastlinjake, ki so ostali iz časov, ko ti kraji še niso bili tako turistični, v teh »stavbah«, ki so obrnjene proti soncu, pa je zrak toplejši kot v okolici. V Limoneju so pred časom restavrirali enega od teh rastlinjakov - Castèl lemon house – ki je sedaj na ogled obiskovalcem.

RIVA DEL GARDA

Šele na skrajnem severu jezera se gorovja razmaknjejo in ob jezeru je celo nekaj ravnega sveta. Tu leži Riva del Garda, ki se ponaša z najlepšo promenado ob jezeru. Ta povezuje marino s središčem mesteca nanizanim okrog starodavne trdnjave Rocca di Riva, ki je, pravilno ste ugotovili, zapuščina mogočne družine Scaligeri. Danes je v njej muzej posvečen starodavni poselitvi teh krajev in z ogleda vredno zbirko.
Središče kraja je prav prijetno, živahno tudi zvečer. Polno je butikov in osterij, na obali pa lahko posedite v številnih lokalih s pogledom na jezersko gladino. V kraju sta pri marini dva kampa.

TORBOLE

Samo skozi predor se zapeljemo in že smo v Torbolah. Med slovenskimi surfači so Torbole poznano središče tega športa, saj se ta del jezera ponaša z odličnimi vetrovnimi pogoji. Kraj je poznan tudi po kampih, ki so prilagojeni surfačem. V okolici Torbol, na strmem pobočju nad vasjo, so pred leti »potegnili« razgledno pohodniško pot Busatte - Tempesta, ki ponekod višino premaguje s stopnicami in je zelo razgledna. Dvignemo se skoraj 380 metrov nad morje, pogledi pa so prečudoviti. Ob zadnjem obisku smo jo »zgrešili«, naslednjič jo zagotovo obiščemo.

MALCESINE

Malcesine so povezane z nemškim poetom Goethejem, ki je tu leta 1786 preživel nekaj časa na svoji poti po italijanskem škornju. Nezaupljivi domačini naj bi ga celo ovadili pristojnim, ker so mislili, da je vohun, danes pa na njegov obisk spominja spominska plošča v središču kraja, na steni hiše, kjer je bival.
Malcesine smo si ogledali najbolj podrobno, saj smo kraj izbrali za večdnevno »bazo«. Predvsem zaradi nihalke, ki od tu pelje na Monte Baldo, je kraj zelo priljubljen med športniki. V okolici je veliko kampov, najdejo se celo agroturizmi, kjer smo dobrodošli z avtodomom.

Središču, tako kot skoraj povsod ob jezeru, dominira zgradba iz časa Scaligerijev. V Malcesinah je to mogočni grad iz 13. stoletja, ki stoji na izpostavljeni skali nad starim delom kraja. Do njega vodijo zavite ulice, za vstop pa je treba plačati vstopnino. Ozke ulice vodijo do obale, kjer lahko posedite v katerem od lokalčkov in, kot povsod po Italiji, užite nekaj sredozemskega melosa. Zelo simpatično je tudi malo mestno pristanišče, kjer se stiskajo ribiški čolni skupaj s turističnimi ladjicami.
Vzhodna obala je kolesarjem mnogo prijaznejša, ob obali je urejena kolesarsko-sprehajalna pot, ki omogoča varno kolesarjenje tudi podmladku.

MONTE BALDO

Obisk Gardskega jezera brez izleta na Monte Baldo nikakor ne more biti popoln. Gorski masiv, ki zaznamuje vzhodno obalo jezera in se z najvišjim vrhom (Monte Maggiore) dviga kar 2200 metrov visoko, vabi obiskovalce v vseh letnih časih. Predvsem pa se boste začudili, kako obuti in oblečeni se nekateri podajo z gladine Gardskega jezera v nihalko, ki vas v dveh etapah popelje 1700 metrov nad jezersko gladino. Epski je tudi kolesarski vzpon nanj. Meni je sicer uspelo le do vmesne postaje nihalke (po poti, ki sem jo izbral, ni mogoče priti do vrha), a vseeno se je v osmih kilometrih nabralo 600 višincev.

GARDA

Po dobrih treh dneh uživanja v Malcesinah, ki smo jih dodobra spoznali nadaljujemo proti jugu. Prva postaja je kraj, po katerem je jezero dobilo ime. Garda. Cesta sledi obali, kampi so na levi, zaledni strani in na prvi pogled polni pavšalistov. Kmalu se mimo polotoka, kjer stoji vila Guarenti pripeljemo do Garde.
Avtodom pustimo na PZA. Staro mestno jedro je izredno simpatično, polno trgovinic in gostilnic, ki so polne zvedavih turistov. Leži ob vznožju ledeniških nanosov, moren, ki se v daljavi dvigujejo vse do pobočij mogočnega Monte Balda. Mestece je starodavno, bojda so bili ti kraji poseljeni že v neolitiku, sila pomembno je bilo tudi v srednjem veku, ko so po njem poimenovali jezero. To se je prej imenovalo Lago di Benaco. V samem mestu je kar nekaj zanimivih zgodovinskih poslopij. Ne spreglejte palače jezerskega nadzorništva iz 13. stoletja, ki se ponaša z nekaj gotskimi okni, zunanjost pa ne skriva sorodstva z beneško arhitekturo. Zelo »simpatična« je tudi loggia iz 16. stoletja, kjer si lahko privoščite odličen sladoled. Obisk Garde zaključimo z obveznim espresom v enem od »kafičev« na rivi.

LAZISE

Pot nadaljujemo po čedalje bolj zravnanem površju, ki nakazuje, da se bližamo južnemu koncu jezera. Lazise se ponašajo z odličnim parkiriščem za avtodome (brez oskrbe) prav ob enih od mestnih vrat, kjer boste avtodom pustili na trati, do središča kraja pa boste hodili slabih pet minut. Mestece je obdano z obzidjem, ki so ga postavili sloviti Scaligeriji (povsod jih je dosti, mar ne?), tu pa je že v rimskih časih stal Lasitium. Cerkvica svetega Nikolaja ob mandraču je stara skoraj 1000 let, grad z obzidjem pa le stoletje manj. Scaligerijem so sledili Benečani, ki so mesto še utrdili.

Središče kraja z velikim trgom, ki se ga drži mandrač je nadvse prijetno. Splača se posedeti v kateri od »oštarij« in si vzeti čas za opazovanje mimoidočih. To niso »športne« Torbole ali Malcesine, tu so tudi turisti urejeni in oblečeni po modnih zapovedih. Cene v lokalih so zmerne, greh pa bi bil, če se ne bi sprehodili do obale in mimogrede pokusili odličnega sladoleda v sladolednici Voglia Italiana, kjer je sladoled »pomalical« celo avtor prispevka, ki sladoleda ponavadi niti ne poskusi.
Lazise so zadnji kraj na naši poti, s katero smo objeli največje italijansko jezero. Potep pa lahko zaključimo v katerem od družinskih zabaviščnih parkov.

DRUŽINSKA ZABAVA

Če so bili otroci na potepu pridni vse do konca, si zaslužijo obisk katerega od doživljajskih parkov na jugovzhodnem delu jezerske obale. Tu ležijo Gardaland, Movieland, pa Safari in še drugi parki. Tako je območje jezera eno od največjih zabaviščnih območij v Evropi. Park Gardaland bo letošnjo jesen odprt vse oktobrske in prvi novembrski konec tedna (vse do 6. 11. 2023). Več informacij na spletni strani parka www.garadalnd.it

AKTIVNE POČITNICE

Območje Gardskega jezera je meka za vse ljubitelje aktivne izrabe prostega časa. Tu si lahko da duška sleherni športnik, saj jezero z okolico nudi terene in pogoje za skorajda vse vodne in »kopenske« športe.

Daleč najbolj priljubljeni pa so kolesarjenje (gorsko in cestno), jadranje, surfanje in kajtanje, pohodništvo, pozimi pa smučanje (tereni na Monte Baldo sicer niso vrhunski, omogočajo pa spodobno dričanje).
Ob Gardskem jezeru je nemalo kampov in postajališč za avtodome, če pa se boste na dopust odpravili z avtomobilom, je tudi izbira hotelskih ali apartmajskih zmogljivosti zelo bogata. V času visoke sezone tudi v kampih priporočajo vnaprejšnjo rezervacijo.

VETROVI GARDSKEGA JEZERA

Na koncu še beseda, dve o vetrovih, ki na »gardo« vabijo surfače iz cele Evrope. Vetrovi na Gardskem jezeru so pretežno termični. Glavna dva vetrova, jutranji severnik Peler in južna Ora, sta tipično termična in v veliko veselje surfačev. Ko se Peler (Vento) počasi »izpoje«, potegne Ora. Prvi je pravi kralj jezera, saj piha ob lepem vremenu, povzroča pa tudi lepe valove, ki jih cenijo surfači in kajterji. Ora je veter sončnega, toplega vremena, potegne pa okrog poldneva. Najmočnejša je na severu, v Torbolah (ponavadi 4 do 5 Beufortov). Tretji veter pa je Balin, ki je med ljubitelji surfanja na valovih priljubljen zaradi poldrugi meter visokih valov, ki jih povzroča. Veter svoj nastanek dolguje hitrim padcem temperature (denimo nevihtam) ali pa snežnim padavinam v gorah, doseže pa moč med 6 in 8 Bf.

INFO

www.visitgarda.com
www.gardalake.com
www.gardatrentino.it
www.bike-festival.de/

PZA

Sirmione
Koordinate GPS: N 45.460400° / E 10.633170°

Salo
Koordinate GPS: N 45.596419° / E 10.523464°

Garda
Dva PZA.
Koordinate GPS: N 45.574981° / E 10.710170° (Bližje središču kraja),

Koordinate GPS: N 45.576412° / E 10.714739° (pri avtobusni postaji)

Lazise
Koordinate GPS: N 45.505471° / E 10.735732°

KAMP

Limone
Camping Nanzel
www.campingnanzel.it
Koordinate GPS: N 45.801008° / E 10.785893°

Riva del Garda
Camping Al lago
www.campingallago.com
Koordinate GPS: N 45.879780° / E 10.856326°

Torbole
Camping Maroudi
www.campingmaroadi.it
Koordinate GPS: N 45.876228° / E 10.870366°

Malcesine
Camping Azzurro, Campagnola
www.campingazzurromalcesine.net
Koordinate GPS: N 45.790435° / E 827551°