20. november, 2014
Biograd na Moru: Eno od src Dalmacije na dosegu roke

Ko se nad Slovenijo že zbirajo jesenske meglice in jutra pobeli slana, je na morju v Dalmaciji še kar poletje. Tega se zavedajo jadralci, ki jeseni množično potujejo v ta del Jadrana na jadranje v izbrani družbi. Pa vendar Dalmacija ni daleč niti za krajši skok konec tedna – odkar so Hrvati izgradili avtocesto, pa se zna zgoditi, da boste, upoštevaje zastoje na naših cestah, prej na morju v Dalmaciji kot pa na naši Obali ...
Dalmacija Slovence privlači že desetletja. Milo podnebje, kjer je toplo od aprila pa vse do pozne jeseni, prijazni domačini in izbrana morska kulinarika so magneti, ki Slovence vsako leto znova povabijo na dopustovanje. Ko k temu prištejemo še znameniti dalmatinski melos in glasbo klap, potem ni nič čudnega, da nas v Dalmacijo vleče sleherni trenutek prostega časa.

 

DOBRIH PET UR VOŽNJE


Ob upoštevanju, da z avtodomom vozimo nekoliko počasneje kot z osebnim avtomobilom, nam bo pot iz slovenske prestolnice pa do Biograda na Moru vzela dobrih pet ur. Komur ne diši vožnja po avtocesti, lahko uporabi stranske ceste ali celo znamenito Jadransko magistralo, ki pa čas vožnje podaljšajo. Poleg tega bo voznik na cilju mnogo bolj utrujen kot pa bi bil po vožnji po avtocesti. Slednjo zapustimo v Zadru in se po obalni cesti s čudovitim pogledom na otok Pašman usmerimo proti Biogradu na Moru.

 

Sončni zahod v Biogradu na moru

 

BIOGRAD NA MORU


Biograd na Moru leži na polotoku med zalivoma Bošana in Soline, pred njim pa ležita v Pašmanskem kanalu dva simpatična otočka, Sveta Katarina in Planac. V okolici so lepe plaže, v njihovem zaledju pa mogočni borovi gozdovi. Starodavno središče mesteca je nagneteno vrh griča okoli mestne cerkve svete Stošije, ki so jo na polotoku pozidali pred slabima dvema stoletjema, zgodovina mesta samega pa sega mnogo dlje v zgodovino. Tu naj bi že v antičnih časih stala Blandona, od katere pa je, z izjemo nekaj ostalin rimskih vil, ostalo bore malo. Kraj je prvič omenjen v 10. stoletju, ko je hrvaški kralj Peter Krešimir tu ustanovil škofijo in benediktinski samostan. Mesto je postalo sedež hrvaških kraljev. Stoletje kasneje so tu okronali hrvaškega kralja Kolomana. Sledila so burna stoletja, ko je mesto služilo kot zatočišče okoličanov (tudi prebivalcev Zadra, ki so mesto obnovili in poimenovali Novi Zadar) pred tujimi vojskami, v letih med 1409 in 1797 pa je bilo pod oblastjo Benečanov. Večkrat je bilo porušeno do tal, leta 1646 pa so ga Turki celo požgali.
V dvajsetem stoletju je mestece doživelo turistični razcvet, saj je odlično izhodišče za obisk bližnjega otoškega raja, Kornatov. V mestu sta dve marini, iz pristanišča pa na bližnji Pašman, v kraj Tkon, vozi redna trajektna linija.
Poleg konob, ki si kot biseri na ogrlici sledijo na obali, so obiska vredne tudi tri biogradske cerkvice. Vrh polotoka stoji mestna cerkev svete Stošije, device in mučenice. Na tem mestu je hram stal že pred tisočletjem, z leti razvoja kraja pa je župnijska cerkev postala pretesna. Današnjo obliko je dobila sredi 18. stoletja, pročelju pa kraljuje kip svečenice. Preprosta baročna ladja je bila v preteklosti večkrat prenovljena. Znotraj je pet oltarjev, med njimi pa je daleč najimenitnejši leseni oltar s pozlatitvijo in z bogato rezbarijo z vstalim Kristusom in angeli. V kraju sta še dve manjši cerkvici – cerkev svetega Roka in svetega Anteja.

 

CerkevCerkev
VhodSvetišče NK Hajduk Split :-)


V kraju boste zaman iskali dokaze o bogati zgodovini, saj je bilo prevečkrat porušen in izropan. Še največ ponuja zbirka v mestnem arheološkem muzeju, kjer izstopajo raznovrsten nakit iz starohrvaške nekropole in kamniti ostanki nekoč imenitnega mesta.

 

Umetnost na ulici ...

 

Tržnica v Biogradu na moru


Če želite začutiti pravi utrip mesta, pa se obvezno ustavite na mali mestni tržnici v bližini avtobusne postaje. Tu boste lahko kupili sveže ribe ter sadje in zelenjavo iz biogradskega zaledja. Predvsem pa začutili prebivalce, njihov jezik in prijazen značaj!

 

NASTANITEV V KAMPIH

 

V Biogradu in bližnji okolici je pet kampov. Mi smo za svojo »bazo« izbrali Camp Park Soline, ki je na južnem obrobju mesta v senci hrastov in borovcev. Leži ob čudoviti peščeni plaži, ob kateri teče tlakovana promenada prav do mesta.

 

Kamp Soline - Biograd na moru (Revija Avto-Dom)

 

V kampu lahko sprejmejo 3000 ljudi, za zadovoljevanje osnovnih potreb pa so namenili šest sanitarnih objektov. V kampu je več barov in restavracija. Po čudoviti promenadi se sprehodimo do mesta v pičlih 15 minutah.

 

AKTIVNO V BIOGRADU IN OKOLICI

 

Tu vam zlepa ne bo dolgčas, saj je Biograd v poletnem času zelo oblegan, temu primerna pa je tudi ponudba v mestu. Konobe in nočni lokali na plaži so le del ponudbe. Športni navdušenci bodo prišli na svoj račun, saj okolica ponuja množico možnosti za kolesarjenje, vodne športe in sprehode v naravi.

 

Zrmanja


Reka Zrmanja je znana po raftingu in prečudoviti neokrnjeni naravi. 69 kilometrov dolga reka izvira na najbolj vzhodnem delu mogočnega Velebita, del toka od mesta Obrovac pa je plovna. Izliva se v Novigradsko morje. V okolici Zrmanje so posneli nekaj »špageti vesternov«.
Sezona raftinga je v pomladanskih mesecih, ko je vode dovolj tudi za večje čolne, v juliju in avgustu pa bodo na svoj račun prišli kajakaši in tisti s kanuji.

 

Reka Zrmanja

 

Slapovi reke Krke


Reka Krka je ena najlepših rek na Hrvaškem, velik del njenega toka pa je zaščiten kot narodni park. V mestu Skradin je nekaj kampov, kjer lahko prenočimo, lahko pa se tja odpravimo tudi na voden izlet iz Biograda. Po Krki vozijo turistične ladjice, ki vas pripeljejo prav do lehnjakovih pregrad, imenovanih Skradinski buk, preko katerih pada reka Krka. Najvišja slapova sta Manojlovački slap, ki v treh skokih premaga 85 metrov višine, in Skradinski buk z 48 metri.

 

Slapovu Krke - Skradinski Buk


V reki je možno kopanje, priljubljena je tudi med ribiči, ki tu lovijo jegulje in postrvi. Posebno doživetje je plovba v gornjem toku reke, kjer je na otočku frančiškanski samostan Visovac iz 15. stoletja. V knjižnici hranijo stara dela, med njimi tudi enega izmed primerkov Ezopovih Basni, izdanih v Dubrovniku leta 1487!

 

Vransko jezero


Sladkovodno jezero v zaledju Pakoštan je največje hrvaško jezero, okoli katerega se lahko odpravite s kolesom ali peš in uživate v neokrnjeni naravi.

 

Otok Pašman


Pred Biogradom leži otok Pašman, ki je z mostom povezan s sosednjim otokom Ugljan. Najvišji vrh na otoku je Bokolj, ki doseže višino 274 metrov nad morjem, z njega pa je lep razgled na okoliške otoške skupine. Zahodna obala je strma, razčlenjujejo jo številni zalivčki, na manj razčlenjeni in položnejši vzhodni obali pa se zvrstijo vsa otoška naselja. Otok je neprekinjeno naseljen že iz prazgodovinskih časov, kar dokazujejo ilirski grobovi in arheološke najdbe iz rimskih časov, ki so jih našli na področju naselja Pašman.

 

Pašman

 

V zalivu Sv. Ante na jugozahodu otoka stoji romanska enoladijska cerkev, od leta 1050 je otok v posesti biogradske škofije, od leta 1126 pa zadarske nadškofije. Na otok vozi redna trajektna povezava iz Biograda (namig za kolesarski izlet!).

 

Kornati


Najlepše otočje Jadrana je dobilo ime po otoku Kornatu, največjem otoku v celotni otoški skupini. Naziv Kornati je najverjetneje nastal iz latinske besede corrimare, ki pomeni »razsuti, razpršeni otoki«. Nekateri otoki so bili naseljeni že v kameni dobi. V preteklosti so bili otoki v posesti Zadrčanov, od 14. stoletja dalje pa Benečanov, ki pa so jih dajali v zakup bogatim zadrskim družinam. Drugi večji otoki so Sit, Žut, Jadra, Kurba Vela, Levrnaka in Lavsa. Najvišji vrh otočja je 235 metrov visoki Veli vrh, ki leži na otoku Kornatu. Severne obale otokov se blago spuščajo proti morski obali, južne obale pa so ostro prisekane in se strmo spuščajo v morje.

 

Kornati

Številni zalivi na otokih omogočajo dobro zavetje ribiškim ladjam in jadrnicam pred burjo. Na vsem otočju ni vodnih virov, razen nekaj manjših studencev v zalivu Statival na otoku Kornat. Celotno otočje je poraslo z redko suho travo in nizkim borovim gozdom. Stalnih naselij na otočju ni. Manjše skupine občasno naseljenih (turističnih) hiš so le v zalivih Vrulje, Lučice in Kravljak na Kornatu ter na otokih Lavsa in Ravni Žakan. Domačini nam postrežejo z legendo, da so otočje od Benečanov odkupili Saljani (prebivalci mesta Sali na Dugem otoku), ki so se ukvarjali pretežno s poljedelstvom in pridelavo vina, vendar so jih kasneje od tam odgnali mnogo prodornejši Murterini, ki imajo otočje še danes v pretežni lasti. Kornati so priljubljen cilj jadralcev in navtikov nasploh.