Aktivno

Ljubitelji kampinga in karavaninga smo tudi nadvse aktivni ljudje!

 

20. april, 2020
Windsurfing: Veteran med vodnimi športi

Če smo na jadranje na deski kar malce pozabili v zadnjih dvajsetih letih, se ta prelepi šport vrača, močnejši kot kadar koli. Glede na to, da na precejšnjem številu avtodomov vedno pogosteje opažam privezane deske in jadra, pa je to šport, ki smo ga morali vključiti v revijo.

Jadranje na deski oziroma windsurfing je mlad šport, ki je v svojem obstoju doživel kar nekaj vzponov in padcev. Prvi poskus jadranja na deski oziroma vsaj približka je zabeležil Newman Darby že v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je jadro pritrdil na plovilo z gibljivim zglobom, ki je omogočal nagibanje jadra. A pravi začetek jadranja na deski se je začel z windsurferjem, pravo jadralno desko in jadrom, ki sta ga patentirala Hoyle Schweitzer in Jim Drake. Novi šport je zavzel najprej ZDA, nato še Evropo. Na začetku osemdesetih let je imela vsaka tretja družina v Evropi svojo jadralno desko, v to množično evforijo pa smo vstopili tudi Slovenci, z domačo proizvodnjo desk v velenjskem Veplasu in Ljutomerskem Imgradu.

 

Pardon, to ni le jadranje ...

 

Če je bilo jadranje na deski v sedemdesetih in začetku osemdesetih let počitniški šport, zaznamovan z ogromnimi deskami in s trikotnimi jadri, se je po sredini osemdesetih to popolnoma spremenilo. Jadranje na deski je dobilo obliko pravega športa, predvsem z razvojem opreme. Deske so postajale vedno manjše, velik razvoj so doživela jadra, pravo bistvo jadranja na deski pa se je preusmerilo od počitniške zabave k novi dimenziji – glisiranju v močnem vetru. Od tu naprej je tudi sam naziv »jadranje na deski« izgubil na pomenu, saj jadralci na deski niso več posnemali gibanja jadrnic, temveč so po vodi začeli glisirati kot motorni čolni. Šport se je razvil v »surfanje z vetrom« oziroma »windsurfing«, vendar pa za ta šport v njegovi sodobni obliki slovenski jezik še ni našel pravega prevoda (iskreno rečeno se nihče ni niti kaj dosti potrudil). 
Posledica tega prehoda je bil velik upad športa v devetdesetih letih, proizvajalci opreme so se usmerili v razvoj vedno bolj zahtevne in specializirane opreme, ki pa je – logično – zahtevala tudi precej več znanja. A šport se je obdržal in ob prelomu tisočletja se je zgodila prava revolucija, ki je prevetrila svet windsurfanja. Razvila se je nova disciplina v windsurfingu – freestyle oziroma prosti slog. Če je pred tem veljalo, da je atraktivno surfanje možno le na eksotičnih lokacijah z močnim vetrom in velikimi valovi, je razvoj prostega sloga (in posledično opreme zanj) pokazal, da je windsurfanje »kul« šport kjer koli na svetu. Ker pa kjer koli na svetu pač ni vedno vetra in valov, so trendu sledili proizvajalci, ki so začeli razvijati opremo, ki bo širše uporabna in s katero je možno hitreje zglisirati in bolje izrabiti veter. Windsurfanje se tako spet vrača, tokrat usmerjeno k rekreativnemu jadralcu na deski. V zadnjih letih lahko tako na vodi spet vidimo vedno več pisanih jader.

 

Oprema

 

Osnovna oprema za windsurfanje je jasna in je je kar precej. Najprej potrebujemo desko, jadro, jambor, lok, podaljšek za jambor in zglob. Če se nameravate vsaj malce bolj ukvarjati s tem športom, vam ne uide vsaj še eno jadro. Potrebujemo še trapez in, če bomo windsurfali tudi jeseni ali spomladi (lahko tudi pozimi), še neoprensko obleko. Sliši se preprosto, a ko bomo vstopili v pravi »surfshop«, se bomo kaj hitro znašli med poplavo opreme. Zato se je pametno pred nakupom vsaj malce pozanimati, katera oprema je najprimernejša za našo raven znanja. To nam bodo znali svetovati v omenjenih specializiranih trgovinah, vsekakor pa je smiselno obiskati tudi enega od tečajev windsurfinga. 
V grobem lahko windsurfanje razdelimo na več kategorij, ki zahtevajo tudi specifična jadra in deske. Najatraktivnejša je vožnja po valovih (wave), ki vsebuje visoke skoke, salte in jezdenje valov. Vožnja po valovih zahteva precej znanja, oprema pa je prilagojena za močan veter in visoke valove. Na mirni vodi lahko vidimo vedno več mladcev, ki izvajajo neverjetne manevre iz kategorije prostega sloga (freestyle). Uporabljajo deske, ki so širše in zelo okretne, jadra pa lahka in okretna. 
Največ pa bomo na vodi videli windsurferjev, ki uporabljajo freeride opremo. Ime je malce varljivo, saj je kategorija freeride v gorskem kolesarjenju ali zimskih športih precej ekstremna zadeva. A v windsurfanju je freeride najširša kategorija, ki bi jo pravzaprav lahko poimenovali rekreativni windsurfing. Ker je kategorija izjemno široka, je širok tudi nabor freeride opreme, ki pravzaprav pokriva skoraj celoten spekter opreme za windsurferje, od začetnikov pa do odličnih windsurferjev ter od opreme za šibak veter pa do tiste za orkansko burjo. 
Veliko freeride desko lahko uporabljamo tudi za prve korake pri jadranju na deski, saj je zaradi večje širine dovolj stabilna tudi za začetnike, vendar pa je za prave začetke najprimernejša šolska oprema. Deske so široke, stabilne in obložene z mehko peno, ki preprečuje poškodbe, obenem pa so zaradi širine in sredinskega gredlja stabilne in zato primerne za učenje. Večina proizvajalcev ponuja tudi posebej prilagojeno opremo za otroke, ki se odlikuje predvsem po zelo lahkih jadrih in otrokom prilagojenih deskah.
V posebno kategorijo lahko uvrstimo tudi tekmovalno opremo (race), ki jo delimo na slalomsko opremo, tisto za tekme v močnejšem vetru ter na opremo za razred »formula«, ki poteka v lahkem vetru.

 

Kje lahko jadramo na deski?

 

Slovenija, Hrvaška in Italija so najdostopnejše za navdušence nad windsurfanjem, poleg tega pa so tudi preprosto dosegljive z avtodomom. Še posebej spomladi in jeseni (tudi pozimi za največje ekstremiste) je vetra v bližnji okolici precej, tako da so Izola, Piran, Seča, Savudrija, Umag, okolica Pulja ter italijanska Monfalcone in Lignano ob pravem vetru pravo zbirališče slovenskih, hrvaških in italijanskih windsurferjev, v zadnjih letih pa so precej priljubljena tudi štajerska jezera. Poleti Jadran ponuja močnejše vetrove na Braču (Bol) ter na Pelješcu, kdor pa rad zgodaj vstaja, se bo odpravil v zaliv Preluk pri Opatiji, kjer lahko izkoristi jutranji termični veter.

Tujina vedno privlačnejša

Vedno več privržencev windsurfinga se v želji po močnem vetru in valovih odpravlja v tujino. Klasične poletne destinacije so Kanarski otoki, Maroko, vedno bolj tudi Karibski otoki, saj so te destinacije cenovno zelo dostopne. Tudi pozimi ni počitka, največ Slovencev se odpravi v Južnoafriško republiko in na Kapverdske otoke, ki zagotavljajo konstanten veter. 
Ena od zanimivejših destinacij za slovenske windsurferje je bil do nedavnega tudi Egipt, vendar so trenutno politične razmere še precej nestabilne, tako da marsikateri windsurfer (kaj šele »navaden« turist) raje izbere kako drugo državo.

 

Kam na vetrovni dopust z avtodomom?

 

Slovenijo, Hrvaško in Italijo smo že omenili, zato se razglejmo malce dlje.
Kdor v sebi skriva malce mazohista, se bo odpravil v Španijo ali na Portugalsko. Costa Brava na vzhodni španski obali na primer ponuja prijetno in malce bolj umirjeno poletno windsurfersko destinacijo. Tarifa na Gibraltarski ožini pa bo primernejša za tiste, ki jim je vetra vedno premalo. Malce višje po Iberskem polotoku najdemo kopico primernih destinacij na Portugalskem, med katerimi vsekakor izstopa Guincho z visokimi valovi in močnim vetrom.
Precej prevetrena je v poletnih mesecih, še posebej pa v spomladanskih in jesenskih, tudi južna Francija in kar precej windsurferjev si je z avtodomom že omislilo »road trip« po teh krajih, seveda z namenom iskanja vetra.
Če poletja ne enačite z vročino, je smiselno pogledati malce severneje. Nizozemska, Danska in severna Nemčija ponujajo odlične pogoje za windsurfanje, vendar pa z znatno nižjimi temperaturami. 
Če pa si želite avtodomarsko-windsurferski dopust kot z razglednice, pa bo verjetno prava destinacija Grčija. Relativno preprosto dostopna prek nekdanjih držav Jugoslavije ali s trajektom, vendar prelepa in z nešteto možnostmi za windsurferske počitnice, ne glede na to, ali se boste ustavili na Peloponeškem polotoku ali nadaljevali vetrovno pot na enega od prevetrenih otokov.