17. april, 2020
Ob Tržiški Bistrici navzgor

V Dovžanovo sotesko se lahko zapeljemo z avtodomom ali pa zajahamo kolo. Na koncu, preden se cesta postavi navkreber, je malce večje makadamsko parkirišče (in poleg lep prikaz geoloških dob na tem koncu).

 

DOVŽANOVA SOTESKA

Dovžanova soteska je starejša kot dinozavri, v njej, bila je namreč pod morsko gladino, pa je vrvelo morskih živali, zato danes v skalah soteske mrgoli njegovih fosilov. Soteska je zavarovana kot naravni spomenik in je prava geološka učilnica v naravi, izjemno pomembna za proučevanje geološke zgodovine paleozoika in nastanka današnjih Karavank.

 

Dovžanova soteska

 

Po soteski vodi krožna razgledna učna pot, ki pa je trenutno zaradi lanske vremenske ujme zaprta za obisk. Mostu prek Tržiške Bistrice ni več, tudi nekateri deli same poti so bili uničeni. V najožjem delu soteske se pot razcepi v dva kraka. Lažja vodi preko mostu čez Tržiško Bistrico skozi predor in naprej po cesti do geološkega stebra, po desnem bregu Tržiške Bistrice pa vodi zahtevnejša Bencetova pot, poimenovana po domačinu, alpinistu Filipu Bencetu. Ta se v nekaj zavojih povzpne na sedlo nad najožjim delom soteske, kjer se ponuja eden najlepših pogledov v sotesko. S sedla do struge Tržiške Bistrice je pot zahtevnejša, v zadnjem delu celo z jeklenicami in klini. V geološkem stebru so predstavljene paleozojske kamnine Dovžanove soteske in mlajše, mezozojske kamnine njene širše okolice po časovnem zaporedju nastanka. Ob njem je povzet razvoj življenja in okolij v času njihovega nastajanja. Še zanimivost – cesta, ki se vije skozi Dovžanovo sotesko pelje skozi predor v živi skali, ki je delo znamenitega barona Borna, s katerim se bomo srečali tudi malce višje, v Jelendolu in na Ljubelju.

 

BORNI IZ JELENDOLA

Tržič je tesno povezan z rodbino Born. Julij Jakob baron Born je bil finančnik iz Berlina, ki je bil zaposlen pri Kranjski industrijski družbi (KID), ki je imela v lasti večino železarn v tem delu naše dežele.

Borni iz Jelendola

 

Podjetni baron je poskrbel, da je Tržič z okolico zacvetel, od KID pa je odkupil gozdove v okolici Tržiča. S tem se je začelo obdobje sistematičnega urejanja tržiškega gozdnega gospodarstva, graditve gozdnih prometnic, gospodarskih poslopij in naprav za predelavo lesa. Baron Born je v Jelendolu zgradil dvorec z imenom Sveta Katarina. Leta 1895 je od Čadovlje pri Tržiču do Jelendola zgradil cesto in na potoku Dovžanka zgradil malo hidrocentralo z dvema generatorjema, ki sta pri 720 vrtljajih na minuto proizvajala elektriko vsak po 15 KW, pri napetosti 120 V. Elektriko iz domače hidroelektrarne so uporabljali za razsvetljavo in pogon žage, ki so jo 1895 postavili blizu dvorca. Po šestih letih bivanja v Tržiču je umrl, imel je tri otroke. Najstarejši je bil Friederich, rojen 1873, drugi Carl, rojen 1876, tretja Elfrida, rojena 1880. Elfrida se je odselila iz Tržiča, Carl pa je od Friedericha odkupil posest in postal lastnik gradiča v Putrhofu.
Bil je podjeten, s socialnim čutom. Posesti je združil v en revir, imenovan Košuta. Tržič z okolico je doživel tudi po njegovi zaslugi razcvet, v Jelendolu pa je vozila celo gozdna železnica. Danes se baronov Bornov najbolj spominjamo po znameniti poti, ki vodi z Ljubelja skozi predora na planino Preval.

 

Jelendol

 

Za raziskovanje Jelendola vam bo prišlo najbolj prav električno kolo. Cesta se namreč ne konča pri Putrhofu, temveč se ob reki vije še naprej, dokler ne doseže planšarije na planini Dolga njiva.

 

Most čez Tržiško Bistrico

Cesta je za promet zaprta (ob predhodnem dogovoru dovoljeno invalidom), zato je še toliko bolj zanimiva za dostop s kolesom. Ob cesti stoji tudi mogočna Jermanova smreka z obsegom debla 308 centimetrov in kar 38,5 metri višine.

 

Jermanova smreka