Kot naj bi šel vsak pravi Slovenec enkrat v življenju na Triglav, je prav, da stopi tudi v podzemni kraški svet Postojnske jame in med skrivnostne zidove Predjamskega gradu. A postojnska občina nudi veliko ostalih naravnih in kulturnih zakladov, ki vabijo k postanku tudi avtodomarje.
Do Postojne zares ne potrebujemo navajati GPS koordinat, jugozahodni avtocestni odsek je vsem dobro poznan. A do Postojnskih vrat, ki so znana kot naravni prehod med Sredozemljem in srednjo Evropo, vas lahko pripeljejo idilične obvozne poti, »stare« ceste, ki se vijejo med pašniki, posutimi tako s skalami kot z drobnico, da včasih človek komaj loči.

Koristna navigacija

A vendarle podajamo koristne usmeritve, saj se z avtodomom v starem delu mesta – Majlontu - kaj hitro »zakvačkate«. Čeprav je na glavni ulici možno eno uro brezplačno pustiti vozilo, je za avtodom več boljših možnosti. Če je vaša glavna destinacija obiska Park Postojnska jama, lahko parkirate na urejenem parkirišču za avtodome pred jamo in se pred ali po raziskovanju Parka sprehodite po urejeni poti do deset minut oddaljenega mesta.

Na turistični info točki ob nakupovalnem centru smo dobili dovolj informacij, da smo naredili načrt, ki bo zdržal družinsko kondicijo: ogled mestnega jedra, obisk muzeja, Pivka jama.
Od krožišča iz smeri avtocestnega izvoza smo za zdravstvenim domom zavili k pošti, kjer je kar nekaj označenih parkirišč in dovolj prostora za parkiranje.
Ime Postojna izhaja iz nemškega izraza za besedo »orel« (aro), zato Arnsperg (prvo poimenovanje v 13. stoletju) lahko prevedemo kot »orlov hrib«. Postojna je obenem drugo poimenovanje za orla belorepca, ki je nekoč gnezdil na Soviču in je tudi upodobljen na postojnskem grbu. Poimenovanje Postojna pa ima še en pomen: postojati, postati, krajši čas stati.

Sprehod po Majlontu

Tako se imenuje staro mestno jedro Postojne, ki se nahaja pod Sovičem, kjer je do 18. stoletja stal grad Adelsberg. Ulice in strnjene hiške so nas malo stisnile, a je mestno jedro slikovit in zelo razgiban del mesta. Smer ogleda je vodila v edino »ta pravo, ta glavno mestno ulico«, na Tržaško cesto, katere zanimivejši del se hitro konča v izvozno cesto iz mestnega jedra. Najprijetnejša točka je bila Guštarna - vinoteka in trgovinica z avtohtonimi slovenskimi kulinaričnimi specialitetami. Kot podpiramo potovanja z avtodomi po rodni grudi, tako podpiramo promotorje slovenskih proizvodov. Nekaj smo vzeli za na domačo mizo, nekaj za darilo. 
Turista mesto iz glavne ceste sprejme sicer z velikim urejenim mestnim trgom, kjer kraljuje Hotel Krek; sobe seveda za avtodomarje niso toliko relevantne, izredno pa sta se prilegli tortica in kava v hotelski kavarni. Trg predstavlja središče mestnega utripa. Tu se odvija večina javnih prireditev, koncertov, predstav ter drugih javnih dogodkov. Na trgu je tudi sedež Inštituta za raziskovanje krasa ter kraških pojavov. Posebej nam je bila zanimiva skulptura človeške ribice, na kateri so navedeni pomembnejši mejniki zgodovine in razvoja Postojne. Človeška ribica ima za Postojno poseben pomen, zato je upodobljena tudi na mestnem grbu. 
Preko trga smo se sprehodili do mestnega parka, ki z otroškimi igrali poskrbi, da lokacija ni nikoli prazna. Nekaj minut hoje nas je od parka ločilo do Notranjskega muzeja Postojna. Tudi tu bi lahko parkirali na parkirišču za muzejem, ki je namenjeno obiskovalcem, če pa bi ogledu podaljšali izlet v mesto, pa menimo, da ne bi bilo nič narobe. 

Muzej krasa

Katera je najznačilnejša kraška oblika, ki temelji na podzemnem pretakanju vode? Koliko litrov deževnice potrebujemo, da raztopimo nekaj miligramov apnenca? Kako je preživel človek v okolju, kjer je preveč kamna, prsti in vode pa premalo? Kaj vse je skrival grad, ki se nahaja na vhodu mogočne votline v Predjami?
Vso razsežnost svetovnega fenomena, nastanka krasa, smo doživeli v ob ogledu enkratne osrednje razstave Muzej krasa. V prvem nadstropju smo potovali v razburljivo preteklost in opazovali dejavnike, ki so omogočili nastanek krasa, drugo nadstropje pa nas je popeljalo k najbolj privlačnemu kraškemu pojavu, kraškim jamam. Z enkratno vizualizacijo in interaktivnimi vključevanji obiskovalca smo jame doživeli kot pribežališča ledenodobnih živali, kot bivališča naših prednikov, kot skrivališča zakladov in tudi kot velik navdih sodobnega človeka in njegovih avantur na področju športnega in raziskovalnega jamarstva. 

POTREBUJETE INŠTRUKCIJE?

Ca2+ + 2(HCO3)- = CO2 + CaCO3 + H2O

H2O + CO2 = H2CO3
CaCO3 + H2CO3 = Ca2+ +2(HCO3)-

Apnenec je kamnina, katere večji del sestavlja vodotopni kalcijev karbonat, CaCO3. Liter čiste deževnice lahko raztopi nekaj miligramov apnenca. Podobno velja tudi za dolomit. Topnost se poveča, ko se v vodi raztopi tudi ogljikov dioksid (CO2) iz zraka ali iz prsti, pri tem pa nastane šibka ogljikova kislina (H2CO3). Kislina topi karbonatne kamnine, pri tem pa nastajajo kalcijevi (Ca2+) in hidrogenkarbonatni ioni (HCO3)-. Proces poteka v obe smeri. Liter deževnice, ki prenika skozi prst do apnenca, tako lahko raztopi do nekaj sto miligramov kalcijevega karbonata. 

PIVKA JAMA IN ČRNA JAMA

Postojnsko jamo smo imeli do sedaj v družini na sporedu nekako na tri do pet let z izmenjujočimi ogledi jaslic v predbožičnem času in klasičnim nedeljskim izletom. Kraški svet nas je tokrat na priporočilo znancev privabil k ogledu Pivka jame. Nekaj kilometrov od Postojnske jame smo zavili na trikilometrski z gozdom pospremljeni odcep proti istoimenskemu parku. Pot v park se začne v kampu, kjer so poleg prostorov za šotore in predela za avtodome obiskovalcem na voljo tudi bungalovi. Bazen je bil še brez vode in potreben čiščenja, a v poletnih mesecih obeta prijetno vodno zabavo v hladu smrekovega gozda. Dostop v Pivka jamo je iz ploščadi pri restavraciji in majhni trgovini. Pivka jama in bližnja Črna jama sta zadnji dve jami ob podzemni Pivki, preden ta dokončno izgine in se spet pojavi v Planinski jami. Pridružili smo se najavljeni skupini za ogled. V mesecu juniju ravno tako še pokličite za ogled, julija in avgusta pa je ogled možen vsak dan ob 9. in 17. uri. Po 317 stopnicah smo se spustili 65 m globoko. Jama sicer v dolžino meri 5100 metrov, za turistični ogled je primernih 1900. Ta del je tudi električno razsvetljen. Posebno nas je pritegnil pogled na reko, ob našem obisku je bil vodostaj precej visok. Pot nas je nato vodila ob reki Pivki proti Črni jami, ko smo prišli na površje, smo se do kampa vrnili skozi gozd. Uro in pol po lahko poti zmorejo tudi otroci. Poleti je kolesarjenje do Pivka jame iz smeri Postojne skozi smrekov gozd še posebej prijetno. Ob povratku na glavno cesto (3 km) pa lahko nadaljujete s kolesarjenjem še proti Predjamskemu gradu