20. april, 2020
Čebelarski center Slovenije

Staro jedro Lukovice nas svojo zanimivo arhitekturo, ki priča o imenitni preteklosti, brez težav »zaposli« za nekaj ur, potem pa se polni vtisov usmerimo proti Brdu. Če se boste odločili za naskok s kolesom, vas opozarjam, da je klanec presneto strm, a je užitek, ko se cesta zopet izravna, še toliko večji.

 

 

ČEBELARSKI CENTER SLOVENIJE

Pred nami se odpre travnata planota, obsijana s soncem, na obronku gozda pa stoji Čebelarski center Slovenije. Mogočni objekt, v katerem je tudi gostilnica, je sedež slovenskih čebelarjev, v njegovi okolici pa so uredili učno pot, kjer se obiskovalci spoznamo s čebelami, njihovim življenjem, njihovim pomenom za naravo in človeka.

 

Kranjska čebela

Čebele so čudovita bitja, ki živijo v družinah. V začetku poletja jih je v družinah več deset tisoč delavk, nekaj sto trotov, a le ena matica. Njena naloga je, da dan in noč leže jajčeca, troti pa so samci, katerih edina naloga je oplajati matico. Od tod torej rek »Len kot trot«, četudi se bo večina moških bralcev pridušala, da sploh ni tako zelo slabo biti trot … le konkurence se ne bi smeli bati … Največje »carice« panja pa so nedvomno pridne delavke, ki so neplodne, a nadvse pridne. Skrbijo za čistočo v panju, krmijo zalego (mlade čebele) in matico, predelujejo in shranjujejo nektar in iz voska gradijo satje. Zanimivo je, da po dveh tednih trdega dela v panju »napredujejo« na delovno mesto stražark, ko so stare 17 dni, pa prvič poletijo na pašo. To potem počnejo vse do svoje smrti.

 

 

KRANJSKA ČEBELA

Že res, da venomer poslušamo, da je Slovenija majhna, a tudi med čebelami so naši kraji poskrbeli za posebnost – Kranjsko čebelo, marljivo, krotko čebelico, ki je postala »priljubljena« tudi prek naših meja. Kranjska čebela ima na zadku svetlo sive dlačice, po katerih je dobila tudi ljubkovalno ime Kranjska sivka. Danes domuje na vseh kontinentih sveta, že pred leti pa so čebelarji dali pobudo za zaščito Kranjske čebele kot avtohtone slovenske »pasme«. Posebna resolucija tako ureja področja tehnologije čebelarjenja in trženja čebeljih proizvodov, zdravstvenega varstva čebel, vzreje čebeljih matic, čebeljih paš in izobraževanje čebelarjev, upajmo pa, da jo bodo pristojni uspeli zaščititi tudi na nivoju Evropske Unije kot našo »posebnost«.

 

 

ČEBELNJAKI SO SLOVENSKA POSEBNOST

Podobno kot so kozolci, na katerih marljive roke sušijo seno, so tudi čebelnjaki slovenska posebnost. Medtem ko skorajda povsod drugod po svetu čebelarji čebelam nudijo ne nekakšnim zabojem podobna domovanja, pa se je na Slovenskem čebelar še posebej potrudil in čebela zgradil pravo domovanje. Podobna imajo le še v Avstriji in v Švici, a se od njih razlikujejo po nesimetrični strehi dvokapnici, kjer je prednji del zasnovan kot nekakšen ščit panjem pred vremenskimi nevšečnostmi, predvsem sončevi pripeko, snegom in dežjem. Podatek, da v Sloveniji stoji preko 10 tisoč čebelnjakov, je presunljiv. Za razliko od prej omenjenih »zabojev« (veliko se jih lahko vidi ob grških cestah) so naši čebelnjaki nadvse gostoljubni, brez vlage. Zgrajeni so po navadi iz lesa, le na Primorskem so zidani. Seveda pa niso zgrajeni le z mislijo na udobje čebel, ker so kot nekakšne »hiške« lahko čebelar v njih nemoteno pregleduje čebelje družine, ko boste stopili v kakšnega pa boste takoj začutili tudi blagodejni vonj medu, voska, cvetnega prahu in propolisa.

 

Apiterapija

 

Tako mnogi čebelarji v svoje čebelnjake postavljajo ležišča za terapije, s čimer se je razvila posebna veja zdraviliškega turizma. Tak čebelnjak stoji tudi v neposredni bližini Čebelarskega centra, ogled pa je omogočen večjim najavljenim skupinam.

 

 

POMEMBNA ČEBELARJA

Za slovensko čebelarstvo sta pomembna dva moža:

  • Anton Janša, ki je sprva študiral slikarstvo, a se mu je zaradi odličnega znanja čebelarstva ponudila priložnost poučevanja na čebelarski šoli na Dunaju. Napisal je dve knjigi o čebelarstvu (obe v nemškem jeziku), obe pa sta še danes temeljni knjigi s področja čebelarstva.
  • Peter Pavel Gantar, duhovnik in nadvse razgledani čebelar, ki je v slovenski jezik prevedel Janševo Razpravo o rojenju čebel (in jo tudi dopolnil). Gre za prvo slovensko knjigo o gospodarskih temah. Glavar je tudi ustanovitelj čebelarske šole na gradu Lanšprež.

 

UČNA POT SLOVENSKEGA ČEBELARSTVA IN KRANJSKE SIVKE

Učna pot

Pod osrednjo stavbo Čebelarskega centra so uredili učno pot slovenskega čebelarstva in Kranjske sivke, kjer se obiskovalci dodobra spoznajo z zgodovino slovenskega čebelarstva, čebelarjenjem, čebelo Kranjsko Sivko in morda celo navdušijo za čebelarjenje. Ste vedeli, da so kar štirje izmed tisoč Slovencev čebelarji?