14. maj, 2020
Murska Sobota

Preden se podamo po ulicah središča Prekmurja, še beseda, dve o zgodovini kraja. Murska Sobota se prvič omenja v 14. stoletju, ime pa bojda izvira iz poimenovanja dneva sobota, ko je bil v kraju semenj. Mesto je prvič omenjeno kot Murazombatha v listini z datumom 16. julij 1348, ta dan pa dandanes praznujejo tudi občinski praznik.
Zaradi ugodne lege na križišču prometnic se je mestece začelo razvijati že v srednjem veku, ti kraji pa so bili poseljeni že mnogo prej. To dokazujejo najdbe iz prazgodovine in rimskega obdobja. O slednjem lepo priča nagrobnik, ki je vzidan v cerkev svetega Nikolaja, ki se prvič omenja leta 1297 (nazadnje prezidana v pričetku 20. stoletja). Sejemske pravice je mestece pridobilo leta 1479, za časa turških vpadov sredi 17. stoletja pa so mesto obdali z zunanjim obrambnim zidom, jarkom in obrambnimi okopi.
Obisk mesteca lahko začnemo pri avtobusni postaji, kjer lahko brez težav parkiramo avtodom, če se v mesto iz kampa Štrk nismo zapeljali s kolesom. Najprej se odpravimo do Turistično informacijskega centra na Slovenski cesti, ki je odlično založen z informacijskim gradivom. Tu dobimo idejo za kolesarski izlet, pa tudi nekaj informacij o sami Murski Soboti.

 


SREDIŠČE MESTA

Slovenska cesta je glavna os mesta, tu pa stoji več zgradb zgrajenih po načrtih arhitekta Ladislava Takača. Sezidane so bile na prelomu stoletja v historičnem slogu, oblikujejo pa jih tudi secesijske dekorativne prvine. Hiša na Slovenski ulici 37, tudi njegovo delo, velja za najlepšo secesijsko stavbo v Pomurju.
Malce naprej, stoji sredi trga veličasten spomenik zmagi v drugi svetovni vojni, ki so ga kmalu po koncu vojne postavile jugoslovanske oblasti skupaj z Rusi.

Murska Sobota

Najbrž veste, da je Mursko Soboto osvobodila rdeča armada, spomenik pa je bil sprva zamišljen kot kostnica. Pred slabega četrt stoletja je bilo nekaj negodovanja zaradi socialističnega izgleda (in seveda tudi pomena), a je spomenik ostal. Na vrhu je nekoč svetila peterokraka, ki pa danes ne žari več. Topova in kipa Partizana ter ruskega vojaka (avtorja plastik dveh vojakov sta brata Zdenko in Boris Kalin) pa še vedno stojijo v opomin vsem, ki bi si drznili stegniti roke po naših krajih. Preko ceste ponosno stoji neogotska evangeličanska cerkev, nekoliko ven iz strogega središča pa še katoliška. Sinagoge pa danes ni več.

 

 

SONČNA VILICA

Najbrž ste se vprašali, kako je vendar vilica lahko sončna. No, ime festivala ulične kulinarike ne bi moglo biti bolj posrečeno, saj v lokalnem narečju vilica pomeni ulica, vsak drugi petek (več na koncu članka med informacijami) pa se Slovenska ulica pred Hranilnico prekmurskih dobrot »spremeni« v gostilno na prostem, zrak opojno diši po kulinaričnih mojstrovinah, brbončice pa boste lahko razvajali že za prgišče evrov.

Murska Sobota - Sočna vilica

Kulinarična doživetja pa boste zalili z vrhunskimi vini lokalnih ponudnikov, pivom in drugimi zvarki, ki poženejo kri po žilah.

 

 

SOBA POBEGA

Najnovejša pridobitev turistične ponudbe Prekmurja je soba pobega, ki se nahaja v hotelu Diana v središču Murske Sobote. Gre za prvo takšno sobo v Prekmurju in tudi Sloveniji, saj se murskosoboška nahaja v hotelu. V Sloveniji sicer že obstaja kar nekaj sob pobega; v Ljubljani jih je pet, v Mariboru 4 in v Murski Soboti ena – vse sobe je zasnovalo podjetje Enigmarium iz Ljubljane, ki je trenutno vodilno v tako imenovani »igrifikaciji turizma« v Sloveniji. Sobo nam je predstavila idejna stvariteljica, Iris Faflek Lukač, ki v hotelu Diana sicer skrbi za turistično prodajo.

Murska Sobota - Escape Room Dianina Skrivnost

Projekt nosi ime Dianina skrivnost, gre pa za zgodbo, v kateri izmišljene osebe, profesor Rufus in Diana, boginje lova, »postavljajo« najrazličnejše naloge, uganke, šifre, ki jih je potrebno razvozlati v eni uri. Resničnostna igra je primerna za 2 do 3 igralce; otroci lahko gredo v sobo sami, ko so starejši od 16 let, drugače pa v spremstvu staršev.

 

 

ZAVETJE V BUNKERJU

Če so nekoč bunkerji veljali za varno zavetje pred nevarnostmi in sovražnikom, pa je murskosoboški bunker njihovo nasprotje. Gre za krčmo v slogu kultnega filma Pobesneli Max (Mad Max), z Melom Gibsonom v glavni vlogi.

Murska Sobota - Bunker

Ambient je naravnost fantastičen, postapokaliptični, na stenah »visijo« stari motocikli, steno, ki pritličje deli v dva dela, pa je obogatil starodobnik, ki so ga za ta namen vzdolžno prežagali na pol in mu dodali kup »gadgetov«, ki ga naredijo bolj »kulskega«, jezdecu pa dodajo nekaj promilov več možnosti na lestvici preživetja. Lutke v naravni velikosti poženejo adrenalin po žilah, suho grlo pa kar samo poseže po osvežitvi.

Murska Sobota - Bunker

Ponudba je minimalistična, kot se za postapokaliptično sceno, ko je šlo vse po gobe, preživeli pa smo samo najboljši in najbolj vzdržljivi, spodobi. Pri ponudbi hrane je z lastniki sodeloval znani slovenski kuhar Bine Volčič, v ospredju gurmanskih užitkov so burgerji, perutničke in solate.
Kot je dejal lastnik, Igor Drvarič, so želeli vdihniti življenje v tem delu mesta, ki je skoraj vedno ob večerih in koncih tedna povsem prazno. Zato ponujajo možnost za nastope mladim in manj uveljavljenim glasbenim skupinam, organizirajo potopisne večere in druženja.
Bunker Bar je nedvomno točka, zaradi katere se splača zapeljati v Mursko Soboto tudi samo na pijačo. Če so se nekateri pridušali, da je škoda, da tak lokal ne stoji sredi prestolnice, pa sam pravim, da je to sreča tako za Mursko Soboto kot tudi za sam bar. Sčasoma bo zagotovo postal ena zanimivejših točk za druženje pri nas. Nenazadnje, le kje pri nas lahko parkirate avtodom pred tako »kul« lokalom?

 

MALO KULTURE

Okrepčani se skozi Trubarjev drevored, ki se drži Trga zmage s Spomenikom zmage, sprehodimo do renesančnega gradu. Nekoč grajski park, danes pa mestni park z ribnikom leži ob soboškem gradu. V njem so sprva bivali člani rodbine Szérchy, ko pa je ta leta 1687 izumrla pa družina Szápáry, ki je leta 1690 s kraljevim dovoljenjem postala novi lastnik Sobote. Rodbina je imela oblast nad mestom vse do konca 1. svetovne vojne. Grad se kot Bel Mura v virih prvič omenja 1255, od leta 1934 pa je v lasti Murske Sobote, ki ga je odkupila od dedičev družine Szápáry. V prostorih gradu so leta 1956 odprli Pomurski muzej, ki ga je več kot vredno obiskati. V njem je predstavljena bogata zgodovina teh krajev od prvih začetkov poseljevanja pa vse do današnjih dni. Ob odprtju so bili razstavam namenjeni trije prostori z baročnim salonom, z rastjo zbirke pa se je povečeval tudi muzejski prostor.

Murska Sobota - Pomurski muzej

Obiskovalec s sprehodom po zbirki pridobi celovito sliko o življenju v teh krajih od prvih poselitev pa vse do 21. stoletja. Soboški grad je tako postal središče kulturno- zgodovinskega spomina v pokrajini, muzej pa njegov varuh in pripovedovalec.
Streljaj stran stoji mestna galerija, pred katero stoji kiparska kompozicija muze Erato, ki je delo akademske kiparke in slikarke Irene Brunec-Tébi. Kompozicija, ki je ob svoji postavitvi pred petimi leti dvignila nemalo prahu, je svojevrstna popestritev ploščadi pred galerijo in knjižnico. Likovno galerijska dejavnost se je v Murski Soboti začela leta 1965 z odprtjem razstavnega paviljona arhitekta Franca Novaka na današnji lokaciji. Sprva so prevladovale razstave lokalnih oziroma regijskih likovnih ustvarjalcev, kasneje pa so se jim priključile še razstave iz širšega slovenskega in mednarodnega prostora. V posesti galerije je približno sedemsto različnih likovnih in kiparskih del.

Murska Sobota
 

 

EVANGELIČANSKA SKUPNOST

Skozi park na Trgu zmage se sprehodimo do evangeličanske cerkve, ki je še posebej značilna za Prekmurje. Murskosoboška cerkvena občina se je začela organizirati in razvijati po uveljavitvi tolerančnega patenta cesarja Jožefa II. V 16. stoletju sta bila pravica in oblast nad podložniki večinoma v rokah veleposestnikov, grofov in plemičev. Na območju soboške cerkvene občine so v tem času živele tri grofovske družine: v Murski Soboti grof Szechy, na Tišini in na Petanjcih gornjelendavska grofovska družina Nadasdy in v Rakičanu grof Batthyany, evangeličanski nauk pa je hitro našel pot v te kraje. V protireformacijski dobi so Habsburžani ter Rimskokatoliška cerkev protestantsko cerkev na Slovenskem popolnoma zatrli. Le na Ogrskem, kateri so pripadale tudi slovensko govoreča območja kot Slovenska okroglina (Prekmurje in Porabje), je slovenska evangeličanska cerkev zmogla preživeti. Po burnih letih 17. stoletja so se evangeličani v te konce pričeli ponovno priseljevati šele po tolerančnem patentu Jožefa II. (1781). Leta 1783 je bila ustanovljena evangeličanska cerkvena občina v Puconcih, h kateri so spadali tudi verniki bivše soboške cerkvene občine. Leta 1900 je Murska Sobota postala samostojna cerkvena občina, 13. maja 1909 pa je bil položen temeljni kamen za novo cerkev. Leto kasneje sta iz madžarskega Šoprona prispela dva nova zvonova, ki sta bila 1. maja istega leta predana svojemu namenu.

Evangeličanska cerkev v Murski Soboti

Cerkev v novogotskem stilu, po načrtih Ernoja Gerely-ja, arhitekta iz Budimpešte, je bila blagoslovljena 18. septembra 1910. Kasneje so dodali še veličastne orgle, danes pa ob bogoslužju igra tudi pravi pravcati ansambel.
V središču mesta se velja naužiti pristnega prekmurskega melosa, ki ga drugod ne boste občutili. Tu so ljudje prijazni, vsi se med seboj poznajo in pozdravljajo. Prav ob vsakem obisku Murske Sobote in Prekmurja, zasebnem ali poslovnem, imam občutek, kot da sem na dopustu. Obisk središča mesta lahko zaokrožite v postapokaliptičnem steampunk baru Bunker, kjer lahko uživate v noro urejenem ambientu ali pa se udeležite katerega od potopisnih predavanj, ki jih organizirajo. Obisk več kot priporočam!

 

 

EXPANO - VRATA V POMURJE

Na leta 2015 odviti svetovni razstavi v italijanskem Milanu smo se Slovenci predstavili s čudovitim razstavnim paviljonom, ki ga je po koncu prireditve država ponudila slovenskim občinam. Na razpisu se je najbolje odrezala soboška občina, ki je paviljon umestila v prostor ob soboškem jezeru, v objektu pa je tudi osrednji turistično informativni center Pomurja z restavracijo z lokalnimi specialitetami, trgovinico z lokalnimi izdelki, manjšim muzejem o značilnostih teh krajev. V neposredni bližini objekta je urejena plaža ob soboškem jezeru, kjer se lahko sprehodite po lepo urejenem parku, telovadite na fitnes napravah na prostem ali pa poveslate v čolnu ali na SUP-u po jezerski gladini.

Murska Sobota - EXPANO - Foto: Željko Matulič
Pred Expanom je že urejeno večje parkiršče, v sklopu katerega bodo uredili tudi postajališče za avtodome, že dandanes pa tu brez težav parkirate in prespite. V bližnji prihodnosti pa nameravajo urediti še manjši kamp, s katerim bosta Expano in soboško jezero postala pravi turistična destinacija za daljši oddih. Se že veselimo!