1. maj, 2020
Plečnik v Prekmurju

Sloviti slovenski arhitekt Jože Plečnik (1872–1957, ki je arhitekturno odločilno zaznamoval 20. stoletje pri nas in tudi izven naših meja, je pustil pomemben pečat tudi v Prekmurju.

 

Plečnik je v Prekmurje zahajal vse od prvega obiska v Bogojini okrog leta 1925 pa vse do konca življenja. Njegovi največji deli sta cerkev Gospodovega vnebovhoda v Bogojini in prenova župnijske cerkve Marije Vnebovzete v Gradu na Goričkem, v načrtu pa je imel tudi grobno kapelo bogojinskega župnika Ivana Baše in ureditev okolice župnijske cerkve sv. Jakoba v Dobrovniku. Gotsko cerkev sv. Martina v Martjancih, ki jo je v 14. stol. zgradil in poslikal Janez Aquila, pa je Plečnik obogatil z oltarjem.

 

 

CERKEV V BOGOJINI

Z besedami »Kar so naši očetje dobro naredili, mi ne bomo rušili«, se je lotil prenove bogojanske cerkve, ki pa je ni porušil, temveč vključil v novo harmonično celoto.

Plečnik v Prekmurju - cerkev v Bogojini

Nedvomno je poznanih zelo malo objektov, kjer se staro in novo spajata v takšni harmoniji, kot ravno v Bogojini. Snežno bela cerkev z okroglim zvonikom, ki je kot prst, ki opozarja, uperjen v nebo je nekaj posebnega že od daleč.

Bogojina

Ko vstopiš vanjo, pa te prostor, prevzame z vso svojo mogočnostjo in prefinjenostjo hkrati.

Bogojina

Strop je lesen in sestavljen iz lesenih tramov in desk, nanj pa je mojster Plečnik obesil tradicionalne izdelke prekmurskih lončarjev.

 

 

PLEČNIK V GRADU

V Gradu na Goričkem je Plečnik obnavljal župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je kakovosten spomenik gotske arhitekture, domnevno zgrajena že v 1. polovici 15. stoletja, takrat z nižjo ladjo in višjim, poligonalno sklenjenim prezbiterijem. Zvonik je bil prezidan leta 1729, cerkev pa opirajo stopnjevani oporniki ter opasujejo talni zidci. Oba portala sta kamnoseško obdelana. Križnorebrast in zvezdast obok prezbiterija počiva na geometričnih konzolah in polstebrih. Glavni oltar je leta 1778 izdelal radgonski kipar Johannes/Janez Klein. Na njem je lesen kip Marije z Jezuščkom v naročju iz leta 1510.

Grad na Goričkem

Ladja je bil po zamisli arhitekta Plečnika preoblikovana leta 1955, stranski oltar pa po zamisli arhitekta Bitenca.

 

 

SODELOVANJE S PREKMURCI

Ob arhitekturnem snovanju je Plečnik sodeloval s Prekmurci tudi na področju grafičnega oblikovanja, saj je oblikoval naslovnice za Novine Slovenske krajine (1932), za Kalender Srca Jzušovega (1933) in leta 1939 prispeval idejni osnutek za Spomenik prekmurskim književnikom.