Prepišna Vipavska dolina privlači v vseh letnih časih. S soncem obsijana in nekaj stopinj toplejša kot kraji za Nanosom, je še posebej simpatična jeseni in spomladi, ko se drugod spopadamo z vlago in meglo, tu pa je skorajda poletje. Najlepši pogled nanjo, še posebej na del, kjer leži Ajdovščina, je s Predmeje, visoko nad dolino.
Ajdovščina s hitre ceste morda ne deluje najprivlačnejša. A nikar ne zaupajte očem – za industrijsko cono se skriva biser, ki ga nikakor ne smete izpustiti, če ste vsaj malo raziskovalca in ljubitelja lepega. Ne glede na to, od kje se boste v kraj pripeljali, središče mesta vas ne bo pustilo ravnodušnih. Če pa vam lahko namignem, kateri pristop je najlepši, potem vam priporočam spust s Predmeje, od koder so prečudoviti razgledi na spodaj ležeči Ajdovščino in Vipavsko dolino ter Kras v ozadju.

KAR V KAMP

Zaenkrat je najelegantnejša rešitev parkiranja vozila kar v mestnem kampu, ki leži streljaj iz središča kraja, ob kopališču z bazenom. Kamp se lahko pohvali z obiljem zelenja, mirno lokacijo in bližino vseh mestnih zanimivosti. Letos je svoja vrata odprl prvega aprila (ne, ne gre za šalo), dobrodošli pa smo vse do prvih jesenskih dni.

KRATKA ZGODOVINA

Vipavska dolina, ta prepišni del naše domovine, ni izpostavljena samo vetru, temveč ji njena lega »zagotavlja« tudi veliko dogajanja. Ti kraji so bili poseljeni že za časa Rimskega imperija, ko je skozi dolino tekla pomembna cesta med Aquileo (Oglejem) in severom, vse do Ptuja (Poetovia) in naprej.

Na mestu današnjega središča kraja je že v tretjem stoletju stala mogočna utrdba, Castra, ki je z nepremagljivim obzidjem in štirinajstimi obrambnimi stolpi varovala vzhodno mejo imperija. Mogočno zidovje se je deloma ohranilo vse do danes, na ogled pa so stolp in deli obzidja. Rimska utrdba je služila kot cestna postaja na poti s Škornja v Panonijo in na Balkan. V neposredni bližini Ajdovščine je leta 394 potekala bitka pri Mrzli reki med Teodozijem I. in Evgenijem. Stoletje kasneje, leta 451, je hunski vojskovodja Atila na pohodu v Italijo postojanko Castro porušil, kraj pa je utonil v pozabo za nadaljnjih tisoč let. Preko teh krajev so na jug prehajali Huni, Vzhodni Goti in Langobardi, za njimi pa še Slovani, ki so v teh gostoljubnih in s soncem obsijanih krajih ostali.
Naselje se ponovno omenja šele slabo tisočletje kasneje, natančneje leta 1507, ko naj bi mu Maksimilijan I. podelil trške pravice. Znotraj ostankov antičnega obzidja je nastalo značilno srednjeveško mestece, razcvet kraja pa je prišel z gradnjo cestne povezave iz Logatca čez Hrušico. Reka Hubelj, ki danes središče mesta povezuje, je bila nekoč mejna reka med Kranjsko in Goriško in šele leta 1664 je kamniti most povezal obe deželi Kranjsko in Goriško.
Gospodarsko se je kraj začel prebujati v 16. stoletju z razvojem fužinarstva, ki je cvetelo vse do začetka 20. stoletja. V naselju je delovalo še veliko drugih obratov (žage, strojarne, tovarne testenin, papirnica, pivovarna, predilnica, barvarna ...), iz katerih se je razvila današnja industrija, ki je Ajdovščino postavila na gospodarski zemljevid naše dežele.
Zanimivo dejstvo nama je zaupal vodič po bližnjem Vipavskem Križu – namreč: Vipavski Križ je mestne pravice pridobil že leta 1532, medtem ko danes mnogo večja Ajdovščina mestne pravice pridobil mnogo kasneje. Drugo zanimivo dejstvo, ki smo se ga sicer učili v Gimnaziji, pa je že skoraj pozabljeno: V Ajdovščini je bila 5. maja 1945 ustanovljena prva slovenska vlada po 2. svetovni vojni, mestece pa je bilo kratek čas celo prestolnica Slovenije! V spomin na ta dogodek slavi občina Ajdovščina svoj praznik.

LEPO UREJENI TIC

Mestnega turistično informativnega centra nikar ne iščite v središču kraja. Nahaja se dober kilometer severneje na prostoru nekdanje vojašnice, v katerih danes domujeta mestni hotel in hostel, tu je urejena tudi Hiša mladih, tu pa se začne 3100 metrov dolga Naravoslovna učna pot ob Hublju.

Dobro označeni vhod nas po stopnicah popelje v čudovito urejeni TIC, kjer vas bodo sprejele prijazne uslužbenke, z informacijskim materialom dobro založene police pa kar vabijo po »basanju v malho«. Na voljo je celo ročni nogomet! Oboroženi z informacijami se zapodimo na mestne ulice.

POTEP PO ULICAH

Ajdovščina leži ob sotočju Hublja in Lokavščka, na stiku nasutega Ajdovskega polja in flišnega pobočja pod Goro (Sinji vrh, 1002 metra). Do središča mesta je iz kampa slabih deset minut hoje. Trenutno precej razkopani Lavričev trg, ob našem obisku smo lahko opazovali arheologe pri raziskovanju temeljev zgradb, se nahaja sredi starega mestnega jedra.

Cerkev župnije Ajdovščina je posvečena Janezu Krstniku, ulice pa so polne trgovinic. Med njimi nas je navdušila dobro založena kolesarska in sk8 trgovina, kar priča, da je šport v mestu še kako živ. Kako tudi ne, le lučaj iz središča je urejena tlačilna proga (pump track), tam je tudi iztek proge za spust. Biti športnik v Ajdovščini je »prav kul«.
V središču mesta so lepo ohranjeni deli nekdanjega rimskega obzidja, lepo ohranjena sta tudi dva okrogla stražna stolpa, na tržnici pa so vidni ostanki rimskih term.

V mestnem muzeju si lahko ogledamo arheološko zbirko najdb iz rimskega obdobja in obsežno zbirko fosilov, poslastica za vse ljubitelje kulture pa je Pilonova galerija, ki nosi ime slavnega meščana, slikarja, grafika in fotografa Vena Pilona. V njej so na ogled njegova dela in razstave gostujočih umetnikov, v ulici pa sta še dve manjši galeriji – Lična hiša in Lokarjeva galerija.
Ker smo ravno kulturno in zgodovinsko navdahnjeni, ne smemo izpustiti Dvorane prve slovenske vlade, pomembnega pomnika naše skupne zgodovine, kjer je bila 5. maja 1945, deset dni pred uradnim koncem druge svetovne morije, ustanovljena prva slovenska vlada. V preddverju dvorane se nahaja spominska plošča in fotografija Borisa Kidriča, prvega predsednika vlade Federalne Slovenije (kasneje Ljudske republike Slovenije).

Polni kulturnih in zgodovinsko obarvanih vtisov si lahko v senci rimskega stolpa privoščimo okrepčilo ali pa ohladimo s sladoledom.

Prijetno spočiti in okrepčani se odpravimo proti reki Hubelj.

Na naši levi so odlično ohranjeni ostanki rimskega obzidja in mestnega gradu, pred katerimi je lepo urejen nekdanji grajski park, nato pa se prek mostu odpravimo v Šturje, mestni predel, ki je bil nekdaj samostojna vas in župnija, kjer stoji je cerkev svetega Jurija s slikami Matevža Langusa in Toneta Kralja.

Ob reki Hubelj stoji Lavričeva knjižnica Ajdovščina, nedaleč stran pa tudi razvojni laboratorij Pipistrela, kjer izdelujejo prototipe ultralahkih letal.
Južno in zahodno od središča mesta se nahajajo industrijski obrati, med njimi Pipistrel, Mlinotest, Tekstina, Fructal, Incom, Bia Separations, Petrič. Tu so tudi trgovski centri, kjer lahko napolnimo hladilnik.