Malo pred Lembergom se cesta odcepi v smeri Sladke Gore. Sprva sledi dolini, potem se strmo dvigne in že smo na Sladki Gori.
Med sladkogorskimi vinorodnimi griči stoji biser sakralne dediščine, romarska cerkve Matere božje. Mogočna cerkvena stavba z dvema zvonikoma je vidna že na daleč, rumena fasada pa se je ob našem obisku svetila v jesenskem soncu. Govorica fresk in simbolna govorica celotne cerkve obiskovalca močno nagovori, svetišče je zgrajeno zelo razgibano in se čudovito zliva z valovito pokrajino. 

Naši predniki so cerkev poimenovali sv. Marija – čudodelna Mati božja in sv. Marjeta Antiohijska. Nastala je na mestu prvotne cerkve sv. Marjete, potem ko so Sladkogorski griči po letu 1738 postali romarski cilj. Tistega leta je zemeljska skorja razgrnila nepojasnjeno odkritje v eni izmed jam, ki jih tam pod površinami travnate ruše ob deževju delajo vodni tokovi.

Načrte za svetišče je izdelal arhitekt Jožef Hoffer, graditi pa so jo začeli leta 1743, enajst let kasneje jo je že posvetil goriški nadškof Karel Mihael Attems. Oprema svetišča je bila narejena v več delavnicah. Izdelovalec glavnega oltarja ni znan, stranska oltarja pa sta delo celjskega kiparja in rezbarja Ferdinanda Galla. Tretja kiparska in rezbarska delavnica Janeza Jurija Mersija, ki je prvotno delala v Rogatcu, pozneje pa v Slovenj Gradcu, je izdelala oltarja v obeh kapelicah, obe spovednici in prižnico. Kipi na slemenu fasade in orgelski omari so delo kiparja Jožefa Strauba. Orgle je leta 1755 izdelal mojster Janeček iz Celja.

Naročnik poslikave in cerkvene opreme, župnik v Lembergu, Ivan Mikec, ter freskant in načrtovalec oltarjev, Franc Jelovšek, sta s sladkogorskim svetiščem ustvarila prostor za globoko versko doživljanje, ki mu za to obdobje ni primere na Slovenskem. Freske so nastale v letih od 1752 do 1754.

Lep je tudi razgled. Šmarska dolina se tu odpre še iz nasprotne strani, s katerekoli strani jo doživimo, pa pusti mogočen in dolgo trajajoč vtis. Avtodom lahko pustimo lučaj od cerkve, na asfaltiranem parkirišču na levi strani ceste.