Na potepu po Sevnici in njeni okolici smo se ustavili v pristni slovenski gostilni. Tisti pravi domači, kjer za kuhalnico prime mama, preostali člani družine pa poskrbijo, da vse »klapa«. Da se gostje v takšni gostilni počutimo kot doma je, je seveda samoumevno! Zato tudi oznaka domača! Pri Repovžu celo tako zelo, da komaj čakamo ponoven obisk.
Minili so časi, ko so nas, avtodomarje, povečini imeli za »škrtuhe«, ki vedno in povsod kuhamo v svojih vozilih, v lokalni skupnosti pa ne zapravimo niti centa. A resnica je drugačna - večina nas rada dobro jé.
Avtodoma na žalost ne moremo pustiti pred vrati trgovinice z ekoizdelki na dvorišču, a tudi veliko parkirišče, ki se nahaja slabih 100 metrov stran, bo dovolj blizu, hkrati pa je povsem ravno in kar kliče k počitku po daljšem razvajanju pri Repovževih.

Ob vstopu v gostilno nas najprej pozdravi stara »gredenca«, omarica, kjer so na ogled dobrote pridelane na njihovi ekološki kmetiji.

Ob dolgem šanku goste pozdravijo znani obrazi domačih, za dobro počutje že ob vstopu poskrbi Gregor, ki se posveti vsakemu posebej.

Vsega, kar sva pojedla, si niti nisem utegnil zapomniti, a spomin je ostal na jeziku, na vseh okušalnih brbončicah. Vse je domače, narezek navduši že takoj na začetku. Preseneti košarica z domačim kruhom, ki je ves čas polna, kruh pa tako dišeč in okusen, da roke kar same segajo po njem (četudi naju je Gregor že na začetku opozoril, naj z njim nikar ne pretiravava). Juho sva tokrat preskočila, a po petih hodih razvajanja sva komajda še našla prostor za sladico. Greh bi bil, če ga ne bi! Za piko nai k domačnosti vas ob zaključku ob omizju pozdravi še mama Meta, ki je »kriva«, da so želodčki polni, počutje pa blaženo.

Za obisk Repovža je več razlogov. K njim greste lahko na kulinarično razvajanje v gostilno, lahko se v njihovi trgovini oskrbite z ekološkimi pridelki, lahko obiščete njihovo vinsko klet. Mimogrede, ste vedeli, da imajo na vinski karti , ki obsega 22 strani, nekaj sto različnih vin?