2. maj, 2020
Krško

Krško sem nekoč poznal predvsem po dveh stvareh – nuklearni elektrarni, ki je v meni, ko sem bil še otrok burila duha z zapleteno tehnologijo ter speedwayu, ki me je, tudi kot mulca, očaral v ljubljanski Šiški, v Krškem pa ima domicil še danes. O tem kasneje, prej bi vas rad povabil v stari del mesta, ki bo marsikoga prevzel s spokojnostjo in pravljičnim mestnim parkom.

 

OD PRADAVNINE DO DANAŠNJIH DNI

Kraji, kjer se reka Sava končno izvije iz doline, ki jo po večini spremlja vse od Ljubljanske kotline, so bili poseljeni že davno.
V Ajdovski jami, na kraškem pobočju pri Nemški vasi, so odkrili več kot 6000 let stare dokaze o poselitvi v mlajši kameni dobi, še zanimivejši pa so 50 tisoč let stari ostanki jamskega medveda. Jama je kot zatočišče pred nevarnostjo služila še v srednjem veku.
Kasneje, tik pred pričetkom našega štetja so te kraje poselili Kelti. Tudi tu srečamo sledi Rimljanov – dokazi o njihovi poselitvi so namreč vidni v bližnjem Drnovem, ki leži sredi Krškega polja.
V zvezi s prvo pisno omembo mesta je bilo sprva govora o letnici 895, a so mnenja o njeni pristnosti deljena. Bolj gotovo lahko govorimo o letnici 1391, ko je kraju cesar Friderik podelil trške pravice, slabo stoletje kasneje, leta 1477 pa Friderik III. Še mestne, saj je želel z utrjenimi mesti okrepiti obrambo pred največjo zalego tistega časa, Turki, ki so prek naših krajem poskušali napredovati proti zahodu. Pomembna letnica je še 1573, ko je mesto pomagalo upornim kmetom v puntih. Pomembno vlogo je odigralo za časa reformacije, saj sta tu živela in delovala kar dva protestantska pridigarja: Adam Bohorič, avtor prve slovenske slovnice Zimske urice (Arctice Horulae, 1584) in Jurij Dalmatin, ki je prvi v slovenščino prevedel Sveto pismo (1584). S tem se spisek znamenitih prebivalcev teh krajev še ne konča, a o tem malce kasneje. V tem času so tu tudi na veliko obsojali in kurili čarovnice, procesi proti čarovnicam pa so se izpeli šele v začetku 18. stoletja.
Reformaciji je sledila protireformacija in v tem času so zgradili kapucinski samostan, ki se ponaša z bogato knjižnico.
Krško leži ob križišču prometnih poti, nekoč pa je bila zelo pomembna tudi plovna pot po reki Savi, po kateri so v obe smeri, torej tudi gor vodno, vozile rečne ladje. V Krškem sta bila pristanišče in carinski urad, od tu pa so tovor razvažali z vozovi po vsej Dolenjski in celo prek hribov na Kozjansko. Verjeli ali ne, v kraju je delovala celo manjša ladjedelnica za popravilo ladij.
Na sprehodu po mestu boste večkrat naleteli na priimek Hočevar, saj sta zakonca Hočevar v drugi polovici 19. stoletja močno vplivala na razvoj mesta. Zgradila sta infrastrukturo in kopico mestnih zgradb, med njimi bolnišnico, meščansko šolo in mestno glavarstvo, na Vidmu, kraju na levem bregu Save, pa ljudsko šolo. Krška meščanska šola je bila prva, kjer so poučevali izključno v slovenščini in to že davnega leta 1877.
Zadnje stoletje se je Krško z okolico močno industrializiralo. Postavili so tovarno celuloze in papirja, kasneje pa še prvo in do danes edino nuklearno elektrarno pri nas. Druga svetovna morija tudi tem krajem ni prizanesla, poleg lokalnih žrtev, ki jih ni bilo malo, pa sta mesto z okolico zelo prizadela tudi izseljevanje in preseljevanje z raznarodovalno politiko. Če kje, si tudi tu nikakor ne želijo reprize minulih časov.

 

 

REKA SAVA

Kot povsod, tudi tu reka Sava ni delila ljudi in kraje, temveč jih povezovala in bila nekakšna življenjska žila. Že za časa Rimljanov je v bližnjem Drnovem bilo pristanišče, kasneje je primat prevzelo Krško. Leta 1866 je oba bregova reke v Krškem povezal mogočni leseni most, ki ga je zgradil Maks Stepišnik. Prej je bregove povezoval brod.

 

GLAVNA MESTNA ŽILA


Reka Sava je dolga stoletja veljala za glavno prometnico mimo kraja, danes primat pripada regionalni cesti in železnici. Tudi življenje se je z brega reke, ki jo danes oklepa betonski oklep, preselilo na glavno mestno ulico, ki v čast žrtvam medvojnega nasilja, prve so padle že kmalu po začetku druge svetovne vojne spomladi 1941, nosi ime Cesta krških žrtev (CKŽ). Tu se nahaja tudi turistično informativni center, ki ga vsekakor splača obiskati pred pričetkom raziskovanja prikupnega starega jedra mesta. Oboroženi z zemljevidom mesta in brošurami se boste mnogo lažje sprehodili med pričami bogate zgodovine kraja.
Glavni mestni žili, ki danes ni več glavna prometnica, sledimo proti severu oziroma recimo raje proti toku reke Save. Kmalu smo v križišču, kjer se usmerimo levo in so po glavni trgovski ulici, kjer še cveti nekaj trgovinic in butikov, sprehodimo do mestnega parka, ki se odpre na naši levi. Krško z glavne ceste, ki vodi proti Sevnici in naprej proti Celju, morda ne deluje imenitno, a samo peljati mimo bi bila velika napaka. Že mestni park bo mnoge navdušil do te mere, da si bodo z veseljem vzeli vsaj celo dopoldne časa za raziskovanje kraja.

 


MESTNI PARK

Park v središču mesta obkrožajo zanimive stavbe: kapucinski samostan, v katerem od leta 1988 domuje Valvasorjeva knjižnica, tu sta spomenik NOB in izgnancem, Dvorana v parku in čudoviti mavzolej družine Hočevar.

Krško - Kapucinski samostan v katerem domuje knjižnica

Kapucinski samostan se ponaša tudi z dragoceno baročno kapucinsko knjižnico, v kateri je okoli 1500 knjig, najstarejša v zbirki je Calepinov latinski slovar iz leta 1502.
Park, v katerem bo malo bolj pozorno oko hitro uzrlo neme pričevalce, nagrobnike, ki pričajo, da je tu nekoč bilo mestno pokopališče, ozaljša aleja zaslužnih mož, zelo lepi pa sta dve stavbi, ki ga zaključujeta na zahodni strani. Prva je nekdanja pokopališka cerkev svetega Križa, v kateri je danes prireditvena dvorana, stavbo z rumeno fasado pa so poimenovali Dvorana v parku.

Krško - Dvorana v parku

Še čudovitejša je stavba mavzoleja družine Hočevar, mestnih mecenov, ki počivata v čudoviti neogotski osmerokotni kapeli iz belega marmorja in s kamnitimi čipkami ozaljšano zunanjostjo.

Krško - Mavzolej Hočevarjevih v parku

Vzemite si čas, sedite na katero od klopi v parku in vdihnite mir in spokoj, ki vladata na tem prostoru. Piko na i doda še množica dreves, ki tvorijo čudovito kuliso.
Samo preko ceste je treba in že smo pri gasilskem domu, ki ga zaznamuje opazovalni stolp.

Krško - gasilski stolp

Tudi pri njem »prste zraven« zakonca Hočevar, gre pa za naravnost pravljični tri nadstropni stolp, ki ga zaključujeta balkonski prstan in šestkotna strma streha z več stolpički. Stolp ponosno nosi letnico 1898, torej star preko 120 let, zgrajen pa je bil ob 15-letnici smrti soproga Josipine Hočevar, Martina. V njem so sušili gasilske cevi in ga uporabljali za vadbo. Stolp je edinstven v širši okolici, hkrati pa čudovit arhitekturni bonbonček v mestnem jedru.

 


JOSIPINA IN MARTIN HOČEVAR

Ko je govora o Krškem, nikakor ne smemo podrobneje omeniti mecenov mesta, zakoncev Hočevar, ki sem ju že večkrat omenil poprej in zagotovo v vas vzbudil vsaj malo zanimanja za ta plemenita človeka, ki sta zaslužna za napredek in razvoj v mestu v drugi polovici 19. stoletja. Ona iz Radovljice, on iz Podloga pri Velikih Laščah, sta kmalu ob prihodu v mesto, pomembno zaznamovala kraj in tudi ljudi v njem. Oba pridnih rok in podjetna, sta kmalu obogatela s svojim delom, a denarja nista razmetavala, temveč sta ga premišljeno vračala v lokalno skupnost. Postavila sta »cel kup« pomembnih poslopij v mestu, predvsem šol, hkrati pa je Josipina darovala tudi denar za opremo gasilcev, šol in sirotišnic. Dandanes, v dobi virtualnega, zagotovo pogrešamo tako srčne dobrotnike.

 

 

SPEEDWAY ZBIRKA

V Valvasorjevi knjižnici v tako imenovani »Spidvej sobi« domuje stalna muzejska zbirka, posvečena tradiciji tega športa v Sloveniji, s katero se ohranja bogata tehnična in kulturna dediščina našega okolja. V njej so razstavljeni številni predmeti: od motorja in opreme jezdecev hrumečih pošasti pa vse do startnih številk, pokalov, priznanj in opreme mehanikov.

Prav vsak eksponat v muzejski sobici pripoveduje svojo zgodbo o več kot pol stoletja tradicije tega športa pri nas, o voznikih in prireditvah. Nenazadnje je tudi vsako leto v začetku junija v Krškem ena od mednarodnih dirk Speedway Grand Prix za pokal Slovenije.

 

 

ZNAMENITE STAVBE V SREDIŠČU MESTA

Iz parka se zopet usmerimo levo. Takoj naš pogled ujame mogočna cerkev kapucinskega samostana s kapelo, ki je s ceste sicer slabše vidna.

Krško

Nadaljujemo mimo gostilne Murko, ki slovi po domači hrani, stavbe sodišča in naprej proti cerkvi svetega Janeza Evangelista. Če se nam le ne bo preveč mudilo bomo opazili tudi imenitno Mencingerjevo hišo, za popoln objem s pogledom pa bo treba na drugo stran ulice. Njeno fasado namreč med drugim krasijo tudi poslikave iz 16. stoletja. Hiša je bila obnovljena leta 2012, v njej pa je bival pisatelj in krški župan dr. Janez Mencinger. A on ni bil njen edini znameniti prebivalec. Še znamenitejši je zagotovo sloviti polihistor in avtor Slave vojvodine Kranjske Janez Vajkard Valvasor, ki je tu preživel zadnje mesece svojega življenja in v tej hiši umrl leta 1693, pokopan pa je v družinski kapeli na gradu v Mediji.

Krško
Končno smo na kocu dolge ulice CKŽ in pred cerkvijo Janeza Evangelista. Ta je bila zgrajena leta 1582 in temeljito predelana v 19. stoletju. Tudi tu je pri prenovi finančno izdatno pomagala prav Josipina Hočevar. Čudoviti reliefi na pročelju so delo kiparja Ivana Zajca, ki je med drugim tudi avtor Prešernovega spomenika v Ljubljani. Ob cerkvi stoji kužno znamenje iz 17. stoletja, spomin na še eno nadlogo iz tistega časa, črno smrt, ki je večkrat zdesetkala mestno prebivalstvo.

Krško
Bela cerkev svetega Duha lučaj od farne cerkve je dandanes posvečena umetnosti, v njej pa se nahaja Galerija Krško. Cerkev iz leta 1777 so dali zgraditi Auerspergi.
Zadnja postaja obiska Krškega je obisk stavbe Valvasorjevega kompleksa in bogatih zbirk v mestnem muzeju. Dolgo časa so zmotno mislili, da je znameniti polihistor živel v tej stavbi, a ime je ostalo. Leta 2010 lepo obnovljeno stavbo sestavljajo trije deli: poznorenesančna stavba, imenovana Valvasorjeva, ter sosednji Jarnovičeva in Kaplanova, ki sta najstarejši hiši v mestu.

Krško

Krško

V muzeju je na ogled postavljenih nekaj zanimivih zbirk, med katerimi izstopajo zbirka akademskega kiparja Vladimirja Stovička, razstava o prvih krških borcih, pa predstavitev življenja in dela mecenke Josipine Hočevar in razstava o Valvasorjevih v Krškem. Zagotovo je obisk muzeja obvezen za vse, ki jih zanimata zgodovina in tradicija.
Polni vtisov si lahko privoščimo sladoled ali obed na glavni mestni ulici ali pa pohitimo v avtodom in se usmerimo proti bližnji Brestanici, kjer nas pričakujeta dve lepo urejeni postajališči za avtodome in kup zanimivosti.