Tokratni malo daljši skok čez plot nas popelje v južno Nemčijo. Pravljična Romantična cesta se vije med bavarskima mestoma Würzburg in Füssen, na poti pa so nanizana slikovita mesteca, ki vas bodo prevzela z umirjenostjo in domačnostjo, vaše srce pa napolnila z radostjo in romantiko. Na Romantično cesto se lahko priključite kjerkoli, a najlepše jo je odpeljati v celoti. Naša odprava se je nanjo priključila na severnem koncu, v frankovskem Würzburgu.

ZAKAJ ROMANTIČNA?

Preden se sprehodimo po Würzburgu in nadaljujemo po Romantični cesti, si poglejmo od kod sploh ime poti. Na koncu vam bo odgovor zagotovo kristalno jasen, saj so podjetni Bavarci povezali najčudovitejše kotičke svoje dežele, ki v popotniku spodbudijo prav vse čute, srce pa napolnijo s srečo. 350 kilometrov poti lahko prevozimo ekspresno, kot s kakšno turistično agencijo, ki v nekaj dneh svojim gostom pokaže pol Evrope. A mnogo bolje si je za pot vzeti čas – dober teden (tisti, “slovenski”, od petka do naslednje nedelje) bo ravno dovolj, da vas pot posrka vase in vašo dušo napolni z romantiko …

Romantična cesta se ohlapno “drži” starodavnih rimskih povezav, ki so te kraje povezovale že pred dva in več tisoč leti. V letih po koncu druge svetovne vojne, ki je v Nemčiji pustila strašne brazgotine, so si Nemci srčno želeli obuditi turizem, s katerim bi pritegnili goste, posledično pa tudi sredstva za obnovo opustošene dežele. Leta 1950 so med seboj vsebinsko povezali mesteca, ki so Romantični cesti dala nedvomen pečat romantike in domačnosti. Nastala je prva nemška tematska pot, ki še danes sodi med najbolj priljubljene v Nemčiji. In v svetu.
Danes je v Nemčiji že okrog 150 različnih tematskih poti!

FRANKOVSKI WÜRZBURG

Würzburg velja za enega od vrhuncev poti, saj ponuja množico prečudovitih arhitekturnih in kulturnih biserov, ki vas bodo v trenutku navdušili. Mesto velikosti štajerske prestolnice, Maribora, leži ob reki Majni (Main), tik pred koncem druge vojne pa je doživelo uničujoče bombardiranje. V dvajsetih minutah je bilo s tlemi poravnanih skoraj 80 odstotkov mesta. Kot ptič Feniks se je mesto po vojni dvignilo iz ruševin in pepela, z njim pa tudi vsi pomembni spomeniki minulih stoletij, vključno z rezidenčnim dvorcem iz 18. stoletja, stolnico svetega Killiana in mestno hišo.

Mestno središče je ravno prav veliko za popoldansko raziskovanje. Stari del mesta se oklepa reke Majne, ki je v preteklosti nudila možnost transporta, bila je nekakšna življenjska žila mesta in celotne pokrajine. Na obrežju še danes stoji stari žerjav, s katerim so nekoč raztovarjali tovorne ladje, ki so po Majni oskrbovale mesta.

Avtodom parkiramo na velikem parkirišču tik ob reki Majni. Preko starega mostu, ki oba dela mesta povezuje že od 15. stoletja, se sprehodimo v stari del, in se dobesedno zaletimo v mestno hišo. Njeni začetki segajo v 13. stoletje, ko so postavili najstarejši del. Sčasoma so jo razširili in dodali renesančni stolp. Nikar ne spreglejte čudovitih poslikav na fasadi! Od mestne hiše je samo še nekaj korakov do stolnice svetega Killiana. Stolnica je četrta največja romanska cerkev v Nemčiji, zgrajena pa je bila med letoma 1045 in 1188. Še zanimivost – njen zavetnik je irski menih Killian, ki se je v teh krajih mudil leta 866. Triladijska bazilika ima kar štiri zvonike – dva na vhodni fasadi ter dva “novejša”, ki zaključujeta sleme glavne ladje. V stolnici je pokopanih nekaj pomembnih škofov.

Rezidenco v Würzburgu so zgradili v začetku osemnajstega stoletja, posvetila pa sta jo brata, škofa iz rodbine Schönborn. Čudoviti dvorec je danes pod Unescovo zaščito, simetrično grajeno poslopje pa je vsekakor vredno obiska. Vhod v baročno palačo se nahaja točno na sredini, na dvorišču pa stoji frankovski vodnjak. Kot mnogo podobnih dvorcev v Evropi, ima tudi ta Napoleonovo sobo. Ta naj bi tu prespal kar trikrat. Nas so mnogo bolj prepričale freske izpod čopičev beneškega mojstra Tiepola in njegovega sina Domenica.

Med sprehodom po mestu lahko občudujemo še nekaj biserov: Juliusspital se ponaša s čudovito lekarno iz 1760, ubožnica Bürgerspital pa bo navdušila vse vinopivce. Njen temeljni prihodek namreč pomeni pridelava vina! Preden nadaljujemo pot še skok do baročne cerkve Neumünster, ki stoji na mestu, kjer je bil pokopan sveti Killian. Ljubitelji baročne umetnosti boste oči spočili na prelepem pročelju iz rdečega peščenca, zelo impozantna pa je tudi notranjost. Vsako leto 8. julija, na dan svetega Killiana, priredijo procesijo, ki je bojda vredna ogleda. Mi smo jo na žalost zgrešili.

TAUBERBISCHOFSHEIM

Že takoj ob odhodu iz Würzburga nas pokrajina prevzame z zelenilom in mehkobo, ki sta tako značilna za nemško podeželje. “Landštrase” se vije med grički, za vsakim ovinkom je nov pogled, ki prevzame posadko. Naslednja postaja je malo mestece Tauberbischofsheim, ki je središče sabljaškega športa. Ker si voznik zasluži krajši postanek, noge pa želi pretegniti tudi posadka, si oglejmo dvorec iz časov knezov in škofov iz Mainza. Ljubiteljem umetnostne zgodovine bo všeč tudi oltar v župnijski cerkvi svetega Martina, ki je delo mojstrov iz Riemenschneiderjeve šole.

BAD MERGENTHEIM

Pot nadaljujemo do starega zdraviliškega mesta Bad Mergentheim. Mestece samo morda ne bi bilo toliko pomembno, če ne bi v njem stal srednjeveški dvorec nemškega viteškega reda iz 16. stoletja, dodaten romantični pridih pa prida tudi baročna dvorna cerkev. Do leta 1826 je kraj tonil v pozabo, potem pa je nek pastir med potikanjem po okolici odkril z minerali bogate vrelce. In to ravno v času, ko so se Nemci začeli navduševati nad zdraviliškim turizmom. Voda je bogata z natrijevim sulfatom, bojda celo z največjo koncentracijo le-tega v vsej Evropi, nadvse uporabna pa je pri težavah s presnovo.

ROTHENBURG OB DER TAUBER

Polni prijetnih občutkov (ali prazni, če smo zaužili preveč zdravilne vode …) zapustimo Bad Mergentheim in se ob reki Tauber popeljemo proti enem najbolj ohranjenih srednjeveških mest v Nemčiji (in tudi Evropi), kjer je svoje čase služboval celo naš Primož Trubar. O tem priča tudi spominska plošča v mestu, ki pa je ob našem obisku nismo uspeli najti (otrokom se je mudilo v trgovino z božično kramo in na sladoled, nam pa na kozarec pšeničnega …).
Rothenburg je, kot rečeno, eno najbolje ohranjenih srednjeveških mestec, a ob vsakem obisku si ne morem pomagati, da ne bi pomislil na naše srednjeveške bisere, denimo Ptuj in Škofjo Loko, ki spita pod debelo “odejo” pozabe in čakata, da jih turisti odkrijejo.
V Rothenburgu ob der Tauber se ne branijo niti avtodomarskih turistov. Ne pošiljajo nas v kampe ali nekam na obrobje med avtobuse ali tovornjake, temveč nas vabijo na dve veliki parkirišči, ki ponujata tudi možnost parkiranja avtodomov.
V mesto smo se odpravili skozi starodavna mestna vrata Galgentor, tudi Würzburška vrata imenovana, kjer so nekoč svoje življenje končali nepridipravi in najbrž tudi tisti, ki so se zamerili sitnim sosedom. Ne smemo pozabiti, da so bili to drugačni časi kot danes (ste tudi vi začutili sarkazem v zapisanem …?). Takoj ob vstopu v mesto, ki ga še danes varuje mogočni obrambni zid, se čas ustavi. Zid še vedno lahko obhodite po vsej dolžini tako kot pred 800 in več leti, pa tudi veliko hiš je skoraj takšnih kot v časih, ko je tu pridigal Primož Trubar.
Mesto je bilo ustanovljeno v 12. stoletju, leta 1274 pa je že dobilo posebne pravice svobodnega mesta v okviru Svetega Rimskega imperija, ki so mu “dale” določene privilegije. Mesto je cvetelo in rastlo in v 15. stoletju postalo zelo pomembno v regiji. Od takrat se resnično ni mnogo spremenilo, le trgovine s spominki in oblačili so zamenjale smrdljive mesnice, ulice pa so mnogo bolj snažne kot takrat. Na glavnem mestnem trgu Marktplatz stoji mestna hiša, ki je zanimiva s stališča umetnostne zgodovine in arhitekture – sestavljena je iz dveh kril, gotskega in renesančnega, celota pa je nadvse ljubka. Sam sem kar težko odvrnil pogled od nje in se pridružil prijateljem ob vrčku pšeničnega. Zelo zanimiva je tudi trgovina v bližini, kjer vseh 365 dni v letu prodajajo božično dekoracijo. Stopite v trgovino – zagotovo boste odšli iz nje z vsaj enim spominkom, ki bo v božičnem času krasil vašo jelko. Kot vsako pravo srednjeveško mesto ima tudi Rothenburg ob der Tauber muzej mučilnih naprav, a mnogo bolj kot to navdušujejo pogledi po dolini reke Tauber, ki se nudijo z obzidja. Okoliški kraji so kot na dlani, v daljavi pa se zarisujejo obline hribovja Frankenhöhe, ki predstavlja razvodnico med vodovjem Donave in Rena (črnomorskim in severnomorskim povodjem).
Rothenburg ob der Tauber je tudi ena od postaj Grajske poti, ki povezuje kraje s pravljičnimi gradovi.

FEUCHTWANGEN

Do naslednje postaje, mesteca Feuchtwangen, ni daleč. V nekdanjem svobodnem cesarskem mestu navdušijo številne stare hiše s fasadami z bruni in s cvetjem ozaljšane mestne ulice. Vzemite si čas in obiščite samostansko cerkev, ki je delno romanska, delno pa gotska, v njej pa se nahaja znameniti križni hodnik. Če bo vreme slabše, skočite v katerega od muzejev. Presenečeni boste, koliko ima za pokazati to “malo” mestece. Avtodom pustite kar na velikem parkirišču lučaj od starega mestnega jedra, kjer sicer parkirajo tudi turistični avtobusi. Tu lahko tudi prespite.

DINKELSBÜHL

Najbrž večina izmed nas ne bi nikoli slišala za kraj Dinkelsbühl, če ne bi bil del Romantične ceste. Idilično, kar malce zaspano mestece očara! Staro je več kot tisoč let, srednjeveško mestno jedro pa obdaja zelo dobro ohranjen obrambni zid. V oči “pade” Nemška hiša, čudoviti primerek predalčne gradnje, kot pri nas imenujemo gradnjo hiš, kjer so na fasadi vidna bruna oziroma tramovi. Gre za skeleton gradnjo z lesom, v katerem so vodoravni in poševni tramovi, vmesni deli pa so zapolnjeni z glino ali opečnimi zidaki. Les je med seboj spojen z žeblji ali vijaki, tako grajene hiše pa so nadvse romantične. Če vam ostane še kaj časa si oglejte še mestno župnijsko cerkev iz 15. stoletja, ki je posvečena svetemu Juriju.
Dinkelsbühl je nedvomno eden od največjih biserov na poti – njegove ulice so mirnejše od drugih mest, a še vedno ponuja tisti pravi “nemški” pečat.

NÖRDLINGEN

Nördlingen je zgrajen znotraj obzidja, ki povzema skoraj popolno obliko krožnice. Zato je zagotovo najlepši iz zraka. Vanj vodi peterica mestnih vrat, po obzidju pa se lahko sprehodimo in vsaj za trenutek podoživimo čase, ko so tu zgoraj stali stražarji in med obleganji na napadalce zlivali vroče olje in podobne “pijače dobrodošlice”.
Avtodom pustimo na postajališču za avtodome le nekaj minut iz središča mesta.
Daleč največja znamenitost Nördlingena niso ne čudovite stare hiše s fasadami z lesenimi tramovi, niti cerkev svetega Jurija z 90 metrov visokim zvonikom, temveč kotlina, krater, s premerom 25 kilometrov, ki jo je pred 15 milijoni let med svojim “pristankom” na Zemlji, naredil meteorit s premerom dobrega kilometra. Z določenih predelov se obris kraterja in njegovih robov lepo vidi!
V kraju stoji v obnovljenem gospodarskem poslopju iz 16. stoletja muzej Rieskrater Museum, kjer se lahko poučimo o dogodku, ki je pokrajini pustil neizbrisljiv pečat.

DONAUWÖRTH

Mesto ima v nemški zgodovini pomembno mesto, saj so se v njem odvili dogodki, ki so bili povod za Tridesetletno vojno med letoma 1618 in 1648 - leta 1606 so namreč protestanti izgnali katolike, s čimer so po hribu navzdol zakotalili kamenček, ki je sprožil plaz. Še bolj žalostno vlogo je odigralo v začetku 18. stoletja, ko se je tu odvila znamenita bitka za Schellenberg, v kateri je med umikom utonilo več kot 5000 francoskih vojakov.

Vse glavne znamenitosti tega nekoč svobodnega cesarskega mesta so nanizane ob glavni mestni cesti, Reichstrasse. Lega ob reki Wörnitz, ki se ravno v tem kraju izlije v Donavo, doda pridih romantike, zato je sprehod po mestnih ulicah nadvse prijeten. Hiše častitljive starosti so nanizane levo in desno, nas pa je daleč najbolj navdušila “Plesna hiša”, zgrajena leta 1400. Čudovita fasada s kompozicijo elementov spominja na rožnato fasado Palače vetrov v indijskem Jaipurju, a je podobnost povsem naključna in zgolj plod moje domišljije. Lepa pa je, to je treba priznati!

AUGSBURG

Augsburg smo doslej vedno le obvozili po avtocesti, ki pelje mimo proti Legolandu in naprej na zahod, tokrat pa se mu približamo s severa. Avtodom parkiramo na velikem postajališču za avtodome slaba dva kilometra iz središča mesta.

Mesto je častitljive starosti, saj je že leta 15 pred Kristusom tu stal rimski tabor, ki je kasneje prerasel v večje mesto z imenom Augusta Vindelicorum. Skoraj tisoč let so mu vladali vplivni škofje, kot del Svetega Rimskega cesarstva pa je Augsburg zrasel v eno od najbogatejših mest v Nemčiji, ki ga je uničila šele Tridesetletna vojna v prvi polovici 17. stoletja.

Sprehod po središču razkrije ves blišč tedanje slave, nas pa je najbolj pritegnila socialna kolonija Fuggerei, ki jo je ustanovil bogati bančnik Fugger. Bil je tako nesramno bogat, da sta si od njega sposojala denar celo nemška cesarja, a dovolj pameten, da ga bogastvo ni spremenilo v “pošast” (kot marsikoga pri nas). V želji, da bi se o njem po njegovi smrti govorilo tudi dobre reči, je leta 1516 ustanovil socialno naselbino s 67 hišami, ki so bile namenjene bivanju socialno najšibkejših meščanov Augsburga. Danes je v častitljivo starem poslopju dom starejših občanov.

Mesto zapustimo v smeri juga in skorajda sledimo reki Lech. Peljemo skozi kraje Königsbrunn in Klosterlechfeld, dokler ne prispemo v Landsberg am Lech.

LANDSBERG AM LECH

V simpatično mesto zavijemo na prvem odcepu z avtoceste in mimo trgovskih centrov zapeljemo do središča. Parkiramo na postajališču za avtodome ob reki Lech in peš “napademo” stari del kraja. Komur “kamni” niso po godu, lahko ogled izpusti in se pase po trgovinah v predmestju.

Landsberg am Lech so postavili že v 13. stoletju, ko je bilo mesto tudi že obzidano. Od starega obzidja je ohranjen stolp Schmalzturm, ki na zgornjem robu zaključuje glavni trg, na katerem stoji tudi mestna hiša. V mestu stoji kar četverica velikih cerkva, obzidje pa je še danes zelo lepo ohranjeno.

SCHONGAU

Proti jugu pelje hitra cesta, kakršnih v Sloveniji ni več – povečini tripasovnica, kjer je prehitevalni pas izmenjaje enkrat v eno, spet drugič v drugo smer. Schongau je še eno mestece v nizu obzidanih srednjeveških biserov. Tudi tu je ohranjen dobršen del mestnega obzidja s petimi stolpi in enimi od mestnih vrat. O nekdanjem blišču priča gotska hiša Ballenhaus v središču kraja, ki je bila sprva skladišče, kasneje pa so jo “predelali” v mestno hišo.
Ljubitelje sakralne umetnosti bo navdušila cerkev Marijinega vnebovzetja.

WIES

V Wiesu stoji romarska cerkev Prebičanega Odrešenika, ki jo je zgradil Dominikus Zimmermann, poslikal pa njegov soimenjak. Cerkev je eden od najprepričljivejših primerkov rokokoja. Glavna ladja je prečudovita, saj se v njej izmenjujeta bela in zlata barva ter odlično “dopolnita” freske in štukature. Ker gre za enega večjih biserov v tem delu Nemčije, pričakujte gnečo!

EKSCENTRIČNI LUDVIK BAVARSKI

In ko smo ravno pri gneči … toliko turistov, kolikor jih boste srečali ob obisku gradov, ki jih je dal postaviti ekscentrični bavarski kralj Ludvik II., ne boste srečali nikjer na tej poti. Ob pešpoti od parkirišča, kjer lahko parkirate tudi avtodom, pa do dvorca smo hodili dobesedno v gosjem redu, še večja gneča je bila od dvorca pa do znamenitega razglednega mostu nad sotesko.
Najprej se od parkirišča “dvignemo” do gradu Ludvikovih staršev, dvorca Hohenschwangau, ki leži v senci bližnjega gradu Neuschwanstein. V bližini se nahaja muzej bavarskih kraljev. Ludvik II. Bavarski je bil res nekaj posebnega, saj je navdih pri gradnji dvorcev, ki so ga na koncu finančno uničili, iskal v delih Richarda Wagnerja. Na bavarski prestol je sedel leta 1864, a že kmalu “zašel” v svoj fantazijski svet, kjer mu je družbo delal Wagner. Rezultat so prečudoviti gradovi Herrenchiemsee (na istoimenskem otoku sredi jezera Chiemsee) in Linderhof (ter “diznijevski” Neuschwanstein, ki je za večino eden najlepših gradov na svetu, še posebej, ko upoštevamo njegovo lego pred kuliso gora.
Ludvika II. Bavarskega so leta 1886 razglasili za neprištevnega, kmalu za tem pa so ga našli mrtvega v bližnjem jezeru. Kljub svoji čudaškosti je bil velik mož – med drugim je finančno omogočil tudi festival v Bayreuthu, kjer so uprizarjali Wagnerjeve stvaritve.

FÜSSEN

Tokratno potepanje končujemo v Füssnu, mestecu ob Lechu, kjer lahko parkiramo in prespimo na PZA v sklopu trgovine s kamping opremo izven mesta. Füssen je simpatičen kraj, ki kar prekipeva od baročne lepote, sprehod po njegovih ulicah pa bo lepo zaključil potep po Romantični cesti. Za piko na i pa obiščite še bližnji slap na reki Lech, ki tudi doda k pridihu romantike na oddihu.

PZA

Würzburg
PZA v bližini središča mesta, brezplačno
Koordinate GPS: N 49,80348 / E 9,91946

Tauberbischofsheim
Parkirišče, brezplačno.
Koordinate GPS: N 49,62222 / E 9,66611

Bad Mergentheim
PZA, brezplačno. Oskrba plačljiva.
Koordinate GPS: N 49,49222 / E 9,79194

Rothenburg ob der Tauber
PZA (P5), plačljivo 10 EUR / dan. Sanitarna postaja na kovance.
Koordinate GPS: N 49,38144 / E 10,18898

PZA ob mestnem obzidju
Plačljivo 10 EUR / dan
Koordinate GPS: N 49,37056 / E 10,18333

Dinkelsbühl
Parkirišče pred športnim centrum.
Koordinate GPS: N 49,06732 / E 10,31479

Nördlingen
Rieskrater Museum (muzej padca meteorita)
Koordinate GPS: N 48,8540 / E 10,48690

Donauwörth
PZA, brezplačno; oskrba plačljiva!
Koordinate GPS: N 48,71443 / E 10,77738

Augsburg
PZA, cena 8 EUR/24h. Dodatna oskrba plačljiva.
Koordinate GPS: N 48,36972 / E 10,87778

Landsberg am Lech
PZA, plačljiv.
Koordinate GPS: N 48,05545 / E 10,87353

Schongau
PZA, cena 8 EUR/24h.
Koordinate GPS: N 47,80861 / E 10,89861

Gradovi Ludvika II. Bavarskega
Parkirišče pri gradu Hohenschwangau. Spanje ni dovoljeno! Cena 11 EUR.
Koordinate GPS: N 47,55503 / E 10,73739

Füssen
PZA.
Koordinate GPS: N 47,58174 / E 10,7010