Aktivno

Ljubitelji kampinga in karavaninga smo tudi nadvse aktivni ljudje!

 

17. april, 2020
Na kolo, za zdravo telo

Iznajdba kolesa je bil za človeštvo nedvomno eden najbolj prelomnih trenutkov, njegova uporaba pa je tlakovala nastanke mnogih civilizacij in velikih dosežkov. Danes si življenja brez (takih ali drugačnih) koles ne moremo zamisliti, to pa še posebej velja za kolesarje!

Kolesa nam vsakodnevno služijo za prevoz na delo, v šolo in po opravkih, z njimi gremo lahko na izlet ali nabirat kondicijo za bolj ali manj resna tekmovanja. Kolesarstvo je danes eden najbolj priljubljenih športov in oblika rekreacije za množice po vsem svetu. V časih moje zgodnje mladosti smo imeli ponije in »dirkalce«, pri čemer je bilo najbolj imenitno število prestav. Če si imel »desetko«, si bil glavni! Nakup kolesa je bil praznik, o čeladah ni bilo govora in (skoraj) vsak je znal zakrpati zračnico. Tehnični napredek koles in kolesarstva seveda ni zaobšel, zato je danes kolesarjenje mnogo več od zgolj kolesa in nekaj ur prostega časa na teden. Namesto treh modelov jih je danes ogromno, poleg tega pa ne gre pozabiti niti na dodatno in obvezno opremo, brez katere ne moremo na cesto. Jaz sem si novo kolo privoščil lani in na srečo nisem šel v katero od mega športnih trgovin, pač pa v specializirano trgovino na Lavrici. Tak pristop priporočam vsem, ki si kolo kupujete za dlje časa in se imate z njim dejansko namen voziti. Kajti nakup kolesa je postal prava mala znanost, pri čemer brez nasvetov strokovnjaka pač ne gre!
Z gorskimi kolesi smo se na straneh naše revije že ukvarjali, zato se bomo danes posvetili cestnim in predvsem t. i. treking kolesom. Pred nakupom je dobro vedeti, za kakšen namen bomo kolo imeli, kje se bomo vozili in kako pogosto. Ga bomo uporabljali za rekreacijo in nekaj deset kilometrov nekajkrat na teden ali pa se nameravamo kolesarjenja lotiti skoraj poklicno? Te reči moramo imeti pri sebi dodobra razčiščene, kajti sicer bomo zapravili preveč denarja ali pa si bomo kupili kolo, ki ga sploh ne potrebujemo.

 

 

Velikost je pomembna

Ker smo ljudje različno veliki, so različno veliki tudi okvirji sodobnih koles, pravo velikost pa se določi na podlagi meritve dolžine nog in rok, velikosti trupa, širine ramen in podobno. Glede na dobljena razmerja vam bodo izbrali okvir, ki vam bo omogočal najučinkovitejše in najudobnejše kolesarjenje. Taka meritev stane približno 30 evrov (oziroma je všteta v ceni, če kupite dovolj drago kolo), z njo pa si kasneje lahko kupite tudi vsa naslednja kolesa. Okvirji so narejeni iz različnih materialov ter izdelani za določen namen. Pravzaprav vam v vsaki resni kolesarski trgovini kolesa ne bodo prodali po sistemu videno-kupljeno, pač pa vam ga bodo sestavili glede na vašo velikost, potrebe, način in pogostost kolesarjenja, morebitne zdravstvene težave, debelino denarnice in podobno. Okvirji so lahko narejeni iz jekla (rečejo mu »krom-moli«), aluminija (aluminij je daleč najbolj priljubljen material zadnjih let), titana ali ogljikovih vlaken (cestna kolesa), pri izbiri pa je treba upoštevati lastnosti posameznega materiala v kombinaciji s ceno, prihrankom teže in primernosti posameznega materiala za naše potrebe. Danes ima velika večina treking koles vzmetene prednje vilice. Vzmetenje mora biti prilagojeno teži kolesarja, priporočeno pa je zračno vzmetenje, ki deluje bolje od vzmetenja z vzmetjo in ga je možno bolje nastaviti oziroma prilagoditi. Poleg tega so vilice z zračnim vzmetenjem tudi lažje od tistih z jekleno vzmetjo. Cestna kolesa vzmetenja nimajo, gorska pa imajo lahko vzmetene tudi zadnje vilice.

 

 

Pogonski sklop 

Pogonski sklop z gonilko, zobniki, menjalnikom, s pletenicami, z ročicami za prestavljanje in verigo nam omogoča prenos moči naših nog na kolesa in s tem premikanje. Zobniki in prestavna razmerja so prav tako prilagojeni načinu uporabe, saj lahko omogočajo lažje kolesarjenje navkreber ali pa hitrejšo vožnjo po cestah. Zelo pomembna je tudi gonilka (po domače temu celotnemu sklopu rečemo kar pedala). Vic je v ležajih, ki so lahko različnih vrst, različno nameščeni in tako tudi različno obremenjeni ter s tem posledično bolj ali manj vzdržljivi. Najboljša izbira so industrijski zaprti ležaji, ki zdržijo najdlje in potrebujejo sorazmerno malo vzdrževanja. Zobniki pri gonilki so trije oziroma sta dva, na zadnjem menjalniku pa jih je od devet do enajst (treking kolesa). Današnji standard je »tri krat deset«, velikosti pa 12/36, kar pomeni število zob na najmanjšem in največjem zobniku. Toliko o tem, ko boste slišali amaterje strokovnjake govoriti v številskih šifrah, govorijo namreč o zobnikih. Prestavljanje poteka preprosto, saj s pritiskom na stikalo prestavljamo po eno prestavo gor ali dol, menjalniki pa omogočajo hitro in natančno prestavljanje, poleg tega pa s pomočjo indikatorja vedno vemo, v kateri prestavi se naprezamo.

 

 

Pedala

Tudi pri pedalih bo govora o »SPD« pedalih ali čevljih, kar je pravzaprav Shimanova oznaka za vpenjalna pedala. Ta so namenjena posebnim kolesarskim čevljem, ki jih vpnemo v pedala, če imajo kompatibilen sistem, seveda. Kolesarski čevlji so prav tako zelo priporočljiva reč, kajti njihovo bistvo se poleg možnosti vpenjanja na pedala in tako potiskanja ter vlečenja pedala skriva tudi v podplatu, ki je trši in se ne zvija tako močno kot klasični športni copati. Izkoristek naših nog pa je tako lahko do 30 % boljši, kot če se kolesarjenja lotimo zgolj v »supergah«, pa še bolečin in krčev je manj. Pedala so lahko tudi kombinirana, na eni strani klasična in na drugi s sistemom za vpenjanje, kar omogoča uporabo tako v kolesarskih čevljih kot tudi v natikačih. Se je pa treba vpenjanja in izpenjanja nekoliko navaditi, da ne prihaja do smešnih padcev. Pred semaforjem, na primer.

 

 

Zavore

Kar gre, se mora ustaviti! Temu služijo zavore, ki so lahko klasične, torej s čeljustmi in zavornimi gumicami, ki drsajo po obroču, ali pa so hidravlične z diski in čeljustmi, ki omogočajo boljši nadzor zavorne sile, ne blokirajo tako hitro pri nenadnem zaviranju ter so nekoliko odpornejše proti umazaniji. 

 

 

Sedež 

Sedež je tista reč, ki jo po navadi najbolj preklinjamo. Resne kolesarje boste hitro spoznali po tem, da nosijo na golo zadnjo plat oblečene kolesarske hlače, ki imajo všito posebno podlogo. Naj so hlače videti še tako smešno, vendar je dejstvo, da mehak sedež ne pomeni udobnejše vožnje, pač pa prej nasprotno! Sedež mora biti prav tako prilagojen naši zadnji plati (resne trgovine vam bodo ponudile nekaj testnih sedežev), kolesarske hlače pa bodo prevzele drgnjenje in trenje ter zaščitile konec hrbta pred bolečinami (po navadi se 80 % težav s sedeži odpravi z nakupom kolesarskih hlač!). Nikar ne oblačite pod kolesarske hlače spodnjega perila, kajti žulji bodo prišli kar sami od sebe. Vprašajte za nasvet v kolesarski trgovini, namenite pol stotaka evrov za prave hlače in uživajte! Mimogrede, sedeži z vzmetenjem na dolgi rok niso rešitev, ker je premikanja še več in po nekaj kilometrih vas bo prijelo, da bi kolo nekam zabrisali in šli peš domov!

 

 

Krmilo ali balanca

Krmilo (po domače balanca) je danes bolj ali manj ravno, z izjemo krmil pri cestnih kolesih. Bistveni so ročaji in dodatki na krmilu, s katerimi si povečamo udobje in preprečimo mravljince v dlaneh. »Rogovi«, kot jim rečemo, so ergonomske oblike, lahko so napolnjeni z gelom, so iz različnih materialov in omogočajo kar največje udobje. Tudi pri določanju položaja na kolesu igra krmilo skupaj s »fajfo« (kolesarski izraz za nastavek za krmilo) veliko vlogo, da nismo preveč iztegnjeni ali pa zgrbljeni v jajce.

 

 

Pnevmatike 

Ko so se pred nekaj desetimi leti pojavila gorska kolesa, so čez noč postale moderne gume z grobim profilom. Danes si bomo seveda izbrali profil in širino gume, ki jo potrebujemo, kajti od tega sta odvisna oprijem in trenje ter s tem tudi naš vložen napor. Priporočljivo je izbrati plašč, ki ima že vdelano posebno zaščito proti predrtju. Gre za sloj, narejen iz umetne mase, podobne silikonu, ki zaustavi ostre tujke in prepreči predrtje. Tudi obročniki naj bodo dvostenski, da nam zračnice ne bo predrlo od znotraj. Za udobno kolesarjenje mora biti v gumah dovolj velik tlak, kolikšen, pa je označeno na plašču.

 

 

Obvezna oprema

Preden pa se odpravimo na pot, je treba poskrbeti tudi za »obvezno opremo«, ki je sestavljena iz rezervne zračnice, tlačilke, pribora za krpanje zračnic (s snemalci plašča vred) ter kompleta orodja. Pomembno je, da ima vsak kolesar svojo rezervno zračnico, ki ustreza njegovemu kolesu, ker pa ni nujno, da boste na kolesarjenju v istem dnevu doživeli le eno predrtje, so obvezne tudi dobre stare »flike«. Če se vam niti ne sanja, kako se zamenja zračnico, se na spletu pozanimajte, kdaj imajo na Lavrici tečaje osnovnih popravil in nege kolesa, kar vam bo slej ko prej nedvomno prišlo prav. Obvezna oprema so tudi odsevniki, spredaj beli, zadaj rdeči in na kolesih oranžni. Priporočljivo je imeti s seboj tudi svetilki (belo in rdečo), s katerima smo vidni, ker so poceni in jih lahko hitro namestimo. Ker smo udeleženci v prometu, ne smemo pozabiti na osebne dokumente, priporočljivo pa je imeti tudi nekaj denarja, za vsak primer. Zelo priročne so torbice, ki jih namestimo pod sedež in so dovolj velike za vse naše drobnarije, ki smo jih ravnokar našteli.
Med dodatno opremo spadajo tudi merilci hitrosti in drugih parametrov, ki na razne načine merijo in sporočajo podatke. Če polistate nekaj strani nazaj do novic, si lahko preberete o eni takih naprav, s katero boste dobili veliko informacij, pa še pot vam kaže. Ponudba tovrstnih dodatkov je nadvse bogata in meja skoraj ni.

 

 

Oblačila in čelada

O hlačah smo že pisali, ostala oblačila pa morajo služiti udobju in zaščiti. Športno perilo naj bo oprijeto in naj učinkovito odvaja vodo, čez pa imamo oblečeno še kolesarsko majico. Nikakor ne smemo pozabiti tanke vetrovke, katere glavni namen je zadrževanje toplote in preprečitev prehlada, ko se prepoteni lotimo daljših spustov ali pa nas ujame slabo vreme. Zloženo preprosto pospravimo v žep na hrbtu majice. Pozimi se oblečemo po sistemu čebule, materiali pa naj omogočajo dihanje in preprečujejo prepih. Vsa oprema in oblačila naj bodo živih in dobro vidnih barv, če je le mogoče z dodatnimi odsevnimi trakovi. Bistven del je tudi kolesarska čelada, pri izbiri katere naj vas ne vodita barva čelade oziroma njena cena, pač pa mora imeti opravljene ustrezne teste, ne sme tiščati, biti mora lahka in zračna in predvsem se mora glavi dobro in udobno prilegati. Čelade imajo tudi svojo življenjsko dobo (od 5 do 8 let), tudi za kolesarske čelado pa velja, da jo je treba v primeru padca zamenjati. Za otroke je čelada po zakonu obvezna.

 

 

Redno vzdrževanje je ključno

Kolo bo dobro delovalo, če bomo zanj lepo skrbeli. Priporočeni so redni letni pregledi (strošek je 25 evrov), na dve leti pa generalni pregled, ki stane 50 evrov. Veliko okvar lahko odkrijemo tudi sami, če za kolo redno skrbimo in ga po vsakem izletu vsaj obrišemo s krpo. Skrb za dobro in pravilno namazano verigo je osnovna reč (obrišemo jo do suhega, ob vrtenju pedal nazaj (naredimo 7 do 9 krogov) jo mažemo z oljem na spodnji strani, nato pa jo spet do suhega obrišemo, da veriga ni mastna), videz kolesa pa veliko pove tudi o nas samih. Umazano kolo nedvomno ne govori o tem, kje vse smo bili, ampak prej o tem, kako nemarni in nevestni smo.

 

 

Varnost 

Varnost koles je zabavna reč, kajti dobra zaščita pomeni, da bomo s seboj tovorili precej težko verigo, kar prav gotovo ni namen kolesarjenja. Vsaka zaščita je boljša od nobene, kolesarji pa uporabljajo tudi nekatere trike, ki otežujejo delo nepridipravom. Obrneš ga na glavo, prestaviš v najvišjo (najtežjo) prestavo, snameš sedež, prestaviš ročico menjalnika in podobno. Tako se bodo tatovi najprej soočili z nekaj težavami, ustvarili dodaten hrup in pritegnili nekaj neželene pozornosti. Za vse, ki vozimo kolesa na zadnjih stenah avtodomov, velja, da je kolesa priporočljivo zvezati (zakleniti) skupaj in prekriti s ponjavo, da se jih ne vidi. Še bolje pa je, če jih prevažamo v prtljažnem prostoru. Na trgu se v zadnjem času pojavlja tudi vedno več ponudb za kolesarska zavarovanja, ki nudijo asistenco, kasko zavarovanje, nezgodno zavarovanje in podobno, sežejo pa tudi v tujino.

 

 

Triki za varno vožnjo

Ko se enkrat naučiš voziti kolo, tega menda zlepa ne pozabiš, vseeno pa obstaja nekaj trikov, pravil in priporočil, kako se voziti s kolesom po cesti. Poleg upoštevanja cestnoprometnih predpisov velja spoštovati tudi nekaj drugih pravil in seveda bonton. V skupini se je treba voziti drug za drugim, kar je še posebej koristno, če niste na čelu kolone. Če se naučite pedala poganjati mirno, da na sedežu ne poplesujete in se znate varno dovolj približati zadnjemu kolesu kolesarja pred seboj, bo nekaj kilometrov minilo, kot bi mignil! Kolesarji poznajo kup znakov, s katerimi kolesarje za seboj opozarjajo na nevarnosti na cesti, luknje, ovire in manevre, ki jih bodo izvedli. Tudi za učenje tovrstne vožnje se je pametno obrniti na strokovnjaka ali katerega od kolesarskih klubov ali društev, kjer vam bodo predstavili pravila kolesarske vožnje.
Na poti ne pozabite na pijačo! Imate jo lahko v plastenki in v nosilcu, odlično pa se obnesejo tudi posebni nahrbtniki z mehom in s cevko, s katero vam je pijača ves čas na voljo. Zraven se dobro podajo tudi energijske ploščice in geli, s katerimi boste predvsem na daljših turah lažje premagovali utrujenost. Poleti so nepogrešljiva tudi krema za sončenje in sončna očala. Očala, navadna prozorna, so priporočljiva tudi sicer, kajti v zraku mrgoli mrčesa in ostalih tujkov, ki po Murphyjevem zakonu vedno najdejo pot do očesa.

Vsi na kolo za zdravo telo je že star pregovor, ki nedvomno drži! Le pravo kolo si morate izbrati, poskrbeti za ustrezno opremo ter si vzeti dovolj časa. Kolesarskih poti je namreč v izobilju, kolo na nosilcu na zadnji steni avtodoma pa je dandanes že skoraj pravilo!