Domačini kraju pravijo kar Šokarija. Znan je po dobrem vinu in bogatem kulturnem izročilu. Poleg Črnomlja in Metlike je Semič tudi ena izmed treh belokranjskih občin. Središče mesta je Štefanov trg, ki ga lepo dopolnjuje cerkev Svetega Štefana iz leta 1228. V njej si lahko ogledamo sliki »Zadnja večerja« in »Sveti Štefan«, umetnini francoskega baročnega slikarja Metzingerja, ter križev pot Janeza Potočnika, oltar Jerneja Jereba in dragocen beneški lestenec.

Okoli cerkve in starega župnišča je bilo v prvi polovici 16. stoletja postavljeno močno taborsko obzidje. To je bil čas pogostih turških upadov, zato se je cerkveno območje preoblikovalo v protiturški tabor, ki je nudil zavetje domačinom. Za visoke kamnite zidove so na varno spravili žito in pripeljali živino.
Taborsko obzidje je s prenehanjem turških upadov izgubilo svojo funkcijo, zato so ga v večini porušili, le na severni strani so na mogočni kamniti zid prislonili nekaj stanovanjskih hiš. Na teh predelih se je obzidje ohranilo in danes tvori prepoznavno podobo semiškega župnijskega in krajevnega jedra, ki je največji taborski kompleks v Beli krajini in eden največjih na Dolenjskem.
Znotraj obzidja je prenovljena taborska hiša, v kateri gostijo slikarske razstave in kulturne prireditve. V stavbi nasproti cerkve, kjer je bila prva semiška šola, pa si lahko ogledamo krajevno muzejsko zbirko (1), v pritličnih prostorih geološko in naravoslovno, v prvem nadstropju pa zanimivo zbirko predmetov iz življenja ljudi v teh krajih do druge svetovne vojne.
V neposredni bližini mestnega trškega jedra si bo v toplejših mesecih mogoče ogledati Učni vrt Dr. Derganca, kjer je zasajenih več kot 72 sadik osemnajstih različnih sadnih vrst. In da ne pozabimo: v Semiču so čebele še posebej delavne in pridne, zato okusite znameniti semiški med.

Mitrej nad Rožancem

Mitrej je svetišče perzijskega boga sonca, Mitra. Nad vasjo Rožanec si še danes lahko ogledamo ostanke tovrstnega mističnega svetišča.
Do table za Mitrej nas pripelje glavna cesta skozi vas, 400 metrov od svetišča lahko parkiramo, potem pa peš nadaljujemo pot proti gozdu, prečkamo železniško progo in vstopimo v gozdič Judovje. Prav neverjetno je, kako nas občutek posvečenosti prevzame takoj, ko vstopimo vanj.
Skrivnostni kamni, po katerih se je razrasel mah, nas spremljajo do opuščenega antičnega kamnoloma iz 2. stoletja, v katerem je bilo svetišče. Tu najdemo primer klasične upodobitve darovanja, v steno vklesan relief boga Mitre, ko klečeč na bikovem hrbtu, z namenom žrtvovanja, ubija mogočno žival. Iz vklesanega napisa nad njim so strokovnjaki razbrali, da so sveto podobo za blagor sebe in bližnjih vklesali posvečenci iz družine Aelijcev: Nepos, Prokulus in Firminus. Glavne svečanosti so se odvijale ob sončnih obratih, ob enakonočjih in takrat, ko so bili dnevi najdaljši in najkrajši. Mistične obrede so v zaprtem krogu izvajali samo izbrani moški posvečenci. V času zimskega sončnega obrata so praznovali vrhunec, rojstvo Mitre in s tem povezano ponovno rojstvo Sonca. Arheologi so na tem mestu našli ostanke kurišča, kar pomeni, da so pri nekaterih obredih uporabljali ogenj. Prav po tej posebnosti se Mitrej nad Rožancem razlikuje od ostalih mitrejev, najdenih v Sloveniji. Odkrili so tudi ostanke keramičnih posod, svetilke oljenke in novce, ki jih lahko umestimo v čas in iz njih razberemo, da je bil tudi po prepovedi po letu 313 mitraizem v teh odročnih krajih še vedno prisoten.

Kaj je mitraizem?

V pokrajini, kjer so bile hude zime in je mraz hudo otežil življenje, so ljudje poveličevali vire svetlobe in toplote in tako so začeli častiti perzijskega boga sonca, Mitra. Sčasoma se je oblikovala vera, mitraizem, ki je temeljila na cikličnem menjavanju življenja in smrti, na boju med dobrim in zlom ter na moči odrešenjske daritve. Mitraizem ima zametke v prastarih verstvih Perzije (v mazdaizmu). V drugi polovici 3. stoletja je bil močno prisoten v celem Rimskem imperiju in je skoraj postal državna vera. Stoletje zatem ga je čakal nesluteni konec, ko so ga skupaj z ostalimi poganskimi verstvi prepovedali in poskušali uničiti svetišča.

Vinska klet in pivovarna Vizir

Po izčrpnem raziskovanju belokranjske kulture se prileže postanek v vasi Lokve, kjer obiščemo vinsko klet in pivovarno Vizir. Mlada pivovarna ima za današnje čase neverjetno aktualen moto: 100 % naravno, 100 % brez konzervansov! Piva so popolnoma naravna in nepasterizirana, kar pomeni, da so ohranjeni vsi vitamini in minerali. Lahko bi rekli, da je njihovo pivo zdrava osvežujoča pijača, zaradi vsebnosti naravnih sestavin tudi ne povzroča glavobolov ali drugih zdravstvenih težav. Okus piva je unikaten, vsako pivo je namreč varjeno po lastnem receptu, z uporabo najkakovostnejšega slada, slovenskega hmelja in visokotehnološke opreme.

V pivovarni Vizir skozi celo leto varijo svetlo, rdeče in temno pivo, v poletnih mesecih pa ponudbo dopolnijo s pšeničnim, medenim in bezgovim pivom. Uživajte v raznolikosti okusov in si privoščite tudi kakšno izmed njihovih kakovostnih vin. Na izbiro so stekleničena in nestekleničena vina, zahtevnejši poznavalci pa se bodo lahko razvajali z vrhunskimi buteljčnimi vini. Pridelujejo bogata sortna vina, kot so sauvignon, chardonnay, renski rizling, laški rizling, rumeni muškat, beli pinot ter modra frankinja. Posebej lahko pa po grlu stečeta tudi znamenita Metliška črnina PTP in Belokranjec PTP.