Večkrat se zalotim v razmišljanju, da imamo Slovenci veliko srečo, da so nam največje infrastrukturne projekte zgradile bivše države, katerih del smo bili. Železnica med Dunajem in Trstom je močno pospešila razvoj celotnega slovenskega ozemlja, enako je bilo z gradnjo avtoceste, ki je že leta 1972 povezala Postojno in Vrhniko, kasneje pa celo deželo. Eden od teh projektov je tudi Parenzana ali Porečanka (nekoč tudi Istranka), ozkotirna železniška proga, ki je v začetku 20. stoletja povezala Trst in Poreč, danes pa navdušuje predvsem kolesarje in pohodnike.

ZGODOVINA POREČANKE

Porečanka je 123,1 kilometrov dolga ozkotirna železniška proga, ki je 33 let povezovala 33 istrskih krajev od Trsta pa vse do Poreča: Večji del je danes poteka po Hrvaški – 78 kilometrov, 32 se jih vije po slovenski Istri, 13 pa od Trsta do meje.
Železniško progo so svečano odprli leta 1902, delovala pa je vse do leta 1935.

Ob stoletnici otvoritve proge, leta 2002, so pristojni na vseh treh straneh meja začeli resno razpravljati o možnih projektih obnovitve trase. Nastal je projekt kolesarske poti in pešpoti, s katerim so revitalizirali večji del poti, ki danes navdušuje mlado in staro, ter čezmejno povezuje turistično ponudbo Slovenije in Hrvaške.

KJE PUSTITI AVTODOM?

Glede na to, da je skupna dolžina Porečanke kar 123,1 kilometra, je avtodom najbolje pustiti v katerem od kampov ali postajališč za avtodome ob trasi.

Sam bi predlagal dve »bazi«: Prva je lahko v Sloveniji izberemo pa lahko izmed od kampov ali postajališč v Kopru ali Izoli, ter prekolesarimo pot vse do meje.

Za drugo bazo pa bi izbiral med Motovunom, kjer se nahaja kamp z odličnim centrom dobrega počutja v bližnjem hotelu ali pa Porečem, kjer pa kampi izven sezone ne obratujejo.

SLOVENSKI DEL TRASE

Kot rečeno, je slovenski del trase dolg 32 kilometrov in je lepo označen.

Pričnemo lahko na italijanski ali hrvaški meji, mi smo se tokrat odločili za pot od juga proti severu, ki se prične ob Sečoveljskih solinah. Nadaljujemo ob morju mimo slovite gostilne pri Ribiču in dalje po lepo urejeni obalni poti in kamp v Luciji. Ko pridemo iz kampa, zavijemo levo mimo marine in pri glavnem križišču v Luciji še enkrat levo. Ob glavni cesti se peljemo dobrih 200 metrov, pri krožišču desno in takoj prvo ulico levo, kjer sledimo oznaki D-8. Usmerimo se rahlo navkreber mimo hiš in pripeljemo do prvega predora med Portorožem in Strunjanom nad avditorijem.

Predor je osvetljen, pot pa se spušča narahlo navzdol. Ob izhodu nas pričaka zelenilo Strunjanske doline. Od tu naprej nas vodijo občasne table z oznako D-8 (Parenzana) in oznake na cesti (vijolične puščice nam kažejo smer, v katero moramo zaviti). Vozimo skozi se skozi strunjanske nasade in vinograde. Na koncu doline se pot spet vzdigne in nas pripelje do drugega predora med Strunjanom in Izolo, ki je krajši kot portoroški.

Vožnjo nadaljujemo po označeni poti po zaledju Izole, mimo industrijske cone in diskoteke Ambasade Gavioli. Ko pridemo do krožišča, zavijemo desno proti Kopru. Pot sledi morski obali vse do Žusterne.

Od tu nekaj časa peljemo po glavni magistralni cesti. Pri znaku (D-8) zavijemo desno s ceste, kjer se pot vije skozi koprske vinograde in nasade. Končno pridemo do industrijske cone v Dekanih pri Kopru. Prečkamo glavno cesto in takoj zavijemo levo, rahlo navzgor. Prečkamo most nad avtocesto, kolesarimo po gozdičku in že smo v Škofijah. Tu se slovenski del Porečanke tudi konča.
Slovenski del je v celoti nezahteven in primeren tudi za družine z malimi otroki. Pot ponekod ni označena, na nekaterih delih pa so uredili počivališča s klopmi, na dveh mestih so urejena tudi telovadna orodja za vadbo v naravi (Street-work-out).

PO NOTRANJOSTI HRVAŠKE ISTRE DO VSE POREČA

Hrvaški del je dolg 78 kilometrov, trasa pa je mnogo bolj divja kot v Sloveniji. Pot pričnemo na mejnem prehodu Sečovlje. Za mejnim prehodom se usmerimo desno ob reki Dragonji, potem ostro levo na traso proge. Pot se dvigne in pred Kanegro obrne nazaj proti vzhodu. Po glavni cesti (lahko tudi kolovozu ob njej) se usmerimo proti Bujam. Tu je treba paziti na obvoz okrog industrijskega obrata – morda je bolje kar po glavni cesti. Od tu dalje po divji pokrajini dalje proti Grožnjanu. Eden od predorov je zaradi gojenja šampinjonov zaprt. Grožnjan se splača obiskati in narediti odmor za malico, potem se spustimo do doline reke Mirne, ter mimo Motovuna in Vižinade nadaljujemo proti Poreču. Pot je makadamska, zato priporočamo jezdenje gorskih koles. Od osmih predorov se dva nahajata v Sloveniji, ostali pa so del hrvaške trase. Ker so nekateri neosvetljeni bo pomoč čelne svetilke več kot dobrodošla. Hrvaški del »razvaja« tudi s prelepimi viadukti.

MUZEJ PARENZANE

Ob trasi se nahajata dva muzeja. Prvi je v Izoli, drugi pa v zaselku Livade v bližini Motovuna. Nedvomno bo obisk muzeja pripomogel k razumevanju pomena te povezave – tako nekoč kot tudi danes, ko 123,1 kilometra dolga trasa povezuje predvsem na turističnem področju.

KAMPI IN POSTAJALIŠČA (KOT IZHODIŠČE)

PZA

PZA Koper
Plačljivo: 20 EUR/dan
Koordinate GPS: N 45.537770° / E 13.737663°

www.visitkoper.si

PZA Izola
Plačljivo: 20 EUR/dan
Koordinate GPS: N 45.538218° / E 13.664365°

www.visitizola.si

KAMPI

Camping Adria Ankaran ****
Jadranska cesta 25
6280 Ankaran
T: 05 663 73 50
camp@adria-ankaran.si
www.adria-ankaran.si
Koordinate GPS: N 45,577600 / E 13,735400

Odprto: 6. 4. - 16. 10.
Camper Stop izven sezone.

Kamp Belvedere
Dobrava 1A
6310 Izola
T: 05 660 51 70
GSM: 041 661 555
belvedere@belvedere.si
www.belvedere.si
Koordinate GPS: 45,531862°N 13,631100°E

Odprto: 15. 4. - 2. 10.

Kamp Motovun
Rižanske skupštine 1a
HR-52424 Motovun, Hrvaška
T: +385 (0)52 681 607
info@motovun-camping.com
www.motovun-camping.com
Koordinate GPS: N 45.334517° / E 13.825181°
Odprto vse leto.