V Ormožu, enem od središč Prlekije, so lani odprli novo počivališče za avtodome, ki je dostojno nasledilo stari PZA ob ribniku. Ta je bil eden prvih pri nas urejenih, kar pomeni, da smo avtodomarji tu zaželeni že desetletja.
Novi PZA je urejen v mirnem delu mesta ob mestnem kopališču (zato v središču kraja sledite smerokazom za kopališče), v senci mogočnih dreves grajskega parka, ki slovi po raznolikosti drevesnih vrst, obiskovalcem PZA pa ponuja mir in tišino. Urejena je četverica parkirnih mest, dodali so oskrbno postajo s talno rešetko in možnostjo odlivanja umazanih voda ter stebriček s priklopi na električno omrežje. Samo slednji so plačljivi, parkiranje in oskrba pa sta brezplačna.
KRATKA ZGODOVINA ORMOŽA
Ti kraji naj bi bili poseljeni že v času pred našim štetjem, o čemer pričajo arheološke najdbe. Pomembne trgovske poti so v te kraje prinesle blaginjo, zato je bilo območje Ormoža že v času bronaste dobe najpomembnejše središče daleč naokoli. Uspešen trgovski krajo je skozi stoletja izgubil na pomembnosti, ponoven vzpon pa doživel v srednjem veku.
Pomembnejšo vlogo je imelo od časa turških vpadov dalje, saj je prepišna lega zahtevala utrjeno postojanko na terasi nad reko Dravo, obrambo pred osmansko nadlego. Glede izvora imena kraja in tudi prvi zapisov se krešejo različna mnenja, a že leta 1273 se v starih listinah omenja Holermus, nekoliko kasneje pa Holrmues. Pozorno oko bo starodavno ime kraja videlo tudi na fasadi trgovskega centra ob cesti proti Središču ob Dravi.
Ormož je trške pravice pridobil leta 1293, že leta 1331 pa mestne pravice, ki jih je podelil ptujski graščak Friderik. Njemu v čast, so meščani mesto poimenovali Friedau, a ostalo je tudi staro poimenovanje. Šele skozi stoletja se je skozi glasovne in jezikovne spremembe preoblikovalo v današnji Ormož.
Skozi stoletja pa ni sprememb oživljalo samo ime, tudi samo mesto so redno opustošili požari in vpadi sovražnih vojska. Razdejanje so za seboj pustili Madžari (leta 1487), Osmani (leta 1532), pa spet uporni Madžari (leta 1605) in nazadnje kruci, ogrski kmečki uporniki (leta 1704). Mirnejše obdobje je mesto dočakalo šele v drugi polovici 18. stoletja. Ob običajnih mestnih privilegijih so imeli meščani pravico do letnih sejmov, katerih tradicija se je ohranila do današnjih dni. Mesto tako še posebej zacveti na Jakobov sejem, ki poteka prvi ponedeljek po Jakobovi nedelji, pa na cvetni sejem na cvetni petek in na Martinov sejem 11. novembra, na praznik sv. Martina.
ORMOŠKI GRAJSKI PARK
S postajališča do starega ormoškega gradu ni daleč, pot pa vodi skozi grajski park, ki je eden lepših v naših krajih. Nastal je po letu 1910, ko je grad prešel v last družine Wurmbrand-Stuppach. Takrat so okrog gradu uredili velik angleški park in ga zasadili tudi z nekaj primerki eksotičnih dreves, kot so maklura, tulipanovec in ginko Slednji je edini še živeči predstavnik rodu ginkovcev, ki je doživel svoj glavni razvoj v času dinozavrov. Pred 150 milijoni let so bili ginki razširjeni tudi v Evropi, po zadnji ledeni dobi pa so izginili. Po svoji zasnovi in pestrosti sodi med najlepše v Sloveniji in je eden redkih tako dobro ohranjenih grajskih parkov pri nas. Na vzhodnem robu parka so na začetku 20. stoletja postavili kapelo z grobnico zadnjih grajskih lastnikov, ki je lepo vidna tudi s postajališča za avtodome.
Na njeni fasadi je vzidana tudi spominska oziroma nagrobna plošča.
Z roba grajskega parka je lep pogled v dolino oziroma na Dravsko polje, točno pod nami pa je tudi vinska klet Jeruzalem, ki je s podzemnim hodnikom in približno 200 stopnicami povezana z rotundo v bližini PZA.
ORMOŠKI GRAD
Ormoški grad iz 13. stoletja skupaj z grajsko pristavo samozavestno nadzira teraso nad reko Dravo. Stoji na jugovzhodnem delu naselbine iz bronaste dobe, ki je bila zavarovana z zemeljskim nasipom in obrambnim jarkom. Jarek spremlja grajski kompleks ob vsej njegovi vzhodni stranici ter na koncu predgradja zavije proti nekdanjim mestnim ogrskim vratom. V gradu se nahaja mestni TIC.
Ptujski gospodje so v zadnji tretjini 13. stoletja začeli graditi grajski stavbni kompleks za obrambo pred vpadi tujih vojska. Grad je ostal v posesti Ptujskih do leta 1438, ko je rodbina izumrla. V prvi fazi razvoja gradu je najverjetneje nastal današnji izpostavljeni južni trakt, v katerem je bilo urejeno prebivališče ptujskih kastelanov, gospodov iz Ormoža, kasneje so obzidano dvorišče na severovzhodnem vogalu zavarovali z močnim stolpom. Nadaljnji razvoj gradu so pospešili dogodki ob koncu 15. stoletja. Najprej požig leta 1487, po katerem so ga v roke dobili Szekelyji, ki so se tu naselili in ga kmalu obnovili. Postavili so severni in zahodni trakt. Leta 1532 so grad med pustošenjem naših krajev poškodovali Turki, a je bil kmalu obnovljen. Svojo baročno podobo je dobil med leti 1710 in 1740, ko ga je obnovila družina Pethe. V začetku 19. stoletja je grad kupil industrialec Jožef Pauer, ki ga je dal klasicistično obnoviti in obzidati jugozahodni grajski vrt. Zadnji lastniki gradu so bili grofje Wurmbrandt, katerih grb je še danes nad glavnim grajskim vhodom.
Danes se v gradu nahajata odlično založeni turistično informativni center in pokrajinski muzej Ptuj Ormož. Ob imenitnih poslikavah, ki sodijo v vrh klasicistične umetnosti v Sloveniji, so v gradu na ogled arheološka razstava »Med Dravo in Muro – predstavitev arheološke dediščine obmejnih občin Prlekije in Medžimurja«, zgodovinska razstava Ormož v času Karađorđevićeve in Titove Jugoslavije, razstava o ormoškem sanatoriju »Iz zapuščine Dr. Otmarja Majeriča«, zasebna zbirka Marka Sluge in zbirka slik sodobne slovenske ustvarjalnosti.
Grajska pristava ob osrednjem grajskem poslopju povezuje več gospodarskih poslopij, nastalih v različnih časovnih obdobjih od 18. stoletja naprej. V razstavnih prostorih so na ogled razstava »Srednjeveška plastika z ormoškega območja«, arheološka razstava »Od igrače do žare«, tematska predstavitev ormoške pozno bronastodobne in železodobne keramike (11.-1. stol. pr.n.št.) ter razstava »Lonec lončarja hvali«. Vstopnina znaša tri evre, ogled gradu in muzeja pa toplo priporočamo!
Pred gradom je še spominska aleja pomembnih mož in žena Ormoža in okolice.
SPREHOD SKOZI ORMOŽ
Sodobnemu Ormožu ob pomembni prometni legi dajejo veljavo naravne danosti in kulturne lepote, prenova mesta pa je potekala v duhu ohranitve stare mestne podobe. Samo preko ceste je treba od gradu in že smo v središču kraja.
Danes je mestece prijetno spokojno, a ima hkrati veliko za ponuditi. V mestu je nekaj častitljivih vil, ki pričajo o pomembnosti kraja v preteklosti.
Ste vedeli, da je bil Ormož pred drugo svetovno vojno celo zdravilišče? Dr. Otmar Majerič je na bregu Drave zgradil pravi center dobrega počutja s tremi bazeni (največji je bil dolg kar 90 metrov) in sanatorij, kjer je zdravil revmatična obolenja.
Od sanatorija do današnjih dni na žalost ni ostalo skorajda nič, tudi Ormoža večina ne prepozna več kot zdravilišča temveč ga dandanes bolj povezujejo z vini in prleško kulinariko. Kar pa ni nič narobe, nenazadnje se v mestu nahaja klet Jeruzalem!
Sprehod po trgovski Ptujski ulici in Kerenčičevem trgu še dandanes ponuja pogled na trgovske izložbe, trg pa se izteče v prehod pod obokom trgovskega objekta.
V bližini stoji mogočna cerkev svetega Jakoba, ki izvira iz 13. stoletja, v osnovi pa je gotska. V 16. stoletju so jo renesančno ozaljšali.
Pred njo stoji kip Marije, ki je še na začetku prejšnjega stoletja stal ob ormoški glavni prometni žili.
