Iz Središča ob Dravi se s placa usmerimo proti Jeruzalemu. Cesta je povsem primerna tudi za kolesarje, če pa imate še pomoč elektrike, potem bo pot prav otročje lahka. Po nekaj kilometrih smo v zaselku Vitan, kjer se usmerimo desno. Cesta se najprej spusti, potem pa močno zagrize v klanec, ki ne popusti prav do vrha, do vasi Kog. Tu stoji podružnična osnovna šola Kog, ki je vidna že od daleč, družbo pa ji dela cerkev svetega Bolfenka, ki je bila zgrajena leta 1688 na mestu starejše kapele iz leta 1607.
Pobudo za gradnjo je dal Matija Mihael Sager, župnik pri Sv. Miklavžu, s prostovoljnim delom in prispevki okoliških ljudi pa so jo dokončali . Cerkev so med letoma 1750 (prizidali so dve stranski kapeli) in 1811 povečali. Med drugo vojno je bila delno porušena, danes pa je lepo obnovljena.
Na koncu šolskega parkirišča stoji še en »sladkorček«, zaradi katerega se splača riniti v klanec. Košarkina hiša, mogočna hiša, ki lepo poudari veduto Koga. V njej se nahaja etnološka zbirka, tu je tudi hram šipona.
S Koga se spustimo nazaj do vinske ceste, ki pelje proti Jeruzalemu. Ves čas nas spremljata smerokaza za turistični kmetiji Hlebec in Püklavec.
Če vam le čas dopušča, se ustavite pri katerem od obeh ponudnikov. Pri obeh smo avtodomarji nadvse dobrodošli, cenijo nas kot dobre goste.
Slovenci področju med Ormožem in Ljutomerom, tem čudovitim vinorodnim goricam pogovorno pravimo Jeruzalem, a samo ime oziroma središče pa je omejeno na Svetinje, kjer stoji cerkev Žalostne Matere Božje na višini 341 metrov nad morjem.
Zgodovina Jeruzalema sega daleč nazaj, še v čase Rimljanov, ki so v te kraje prinesli vinsko trto. Kasneje so se tod smukali križarji in romarji, ki so se vračali s pohodov v Sveto deželo. V začetku 13. stoletja je Friderik Ptujski, ki je močno zaznamoval te kraje, podaril viteškemu redu križarjev ozemlje okoli Velike Nedelje z Jeruzalemom. Ti so poskrbeli za duhovni in kulturni razvoj domačinov in jih učili vinogradništva. Mejno področje je bilo često na udaru Turkov, ki so tu nekoč doživeli hud poraz. Leta 1664 so namreč pogumne prleške ženske ugnale turško četo, ki se je prek Jeruzalema vračala iz bitke pri Monoštru na Madžarskem in pustošila po teh krajih. O pomembni zmagi nežnega spola še danes priča krajevno ime Babji Klanec. A od kje izvira ime Jeruzalem? Nenazadnje sta na svetu le dva – en na Bližnjem vzhodu, drugi, drugi pa pri nas. Izročilo pravi, da so domačini po gričih postavili vrsto stolpov, v njih pa namestili svete podobice, ki naj bi jim pomagale pri obrambi pred napadalci. Na mestu, kjer stoji cerkev Žalostne Matere Božje so postavili stolp z njeno podobo, ki je posnete tiste iz Jeruzalema v Palestini. Po tej podobi, ki danes stoji ob glavnem oltarju, je kraj dobil ime Jeruzalem.
Cerkev, ki stoji vrh 341 metrov visokega griča, izvira iz leta 1652, ko sta lastnika gradu iz Gornje Radgone v zahvalo za konec kuge, ob Turkih največje nadloge tistega časa, postavila temeljni kamen za cerkev. V njej je bila po treh mesecih že prva maša. Cerkvena ladja je bila dograjena leta 1678, zvonik pa leta 1700. Iz sredine 18. stoletja so tabernakelj, stranska ladja in prižnica. Tudi na prižnici je Marijina slika, ta je iz leta 1678. V kapeli je bogat oltar s sliko svete Ane.
Zvon iz 16. stoletja je iz Dornave.
Ob cerkvi stoji dvorec z gostiščem, tu se nahaja tudi bogato založeni TIC. Kompleks obkroža arboretum z drevesi in grmovnicami, med katerimi je veliko eksotičnih vrst.
S Svetinja se spustimo na sosednji greben, kjer stoji že od daleč vidna kmetija na Železnih dverih, v katerih so pred leti Künštni Prleki razglasili Republiko Prlekijo. Ta ima celo svoj denar in himno, skupina pa je zaslužna za popularizacijo prleških običajev, kulinarike, glasbe in kulture na Slovenskem. Še zelo živo se spominjam razglasitve daljnega leta 2008, večkrat pa sem bil tudi gost pri Milanu Belcu, enemu gonilnih sil gibanja, ki pa ga na žalost ni več med nami.
Jeruzalem slovi kot ena najlepših vinogradniških regij pri nas.
V višjih legah so zaradi izredno ugodne lege in zelo ugodnih podnebnih razmer terasasti vinogradi, pod njimi sadovnjaki večinoma jablan in nekaj gozda.
