Šentjur je imeniten kraj. Nenazadnje je dobil železniško povezavo s svetom kar nekaj let pred Ljubljano. Železna cesta je kraj dosegla že leta 1846, današnjo prestolnico šele tri leta kasneje, na rojstni dan Franca Jožefa I. Zgornji trg, staro srednjeveško trško jedro je starejšega datuma, Spodnji trg pa se je začel razvijati šele s prihodom železnice, ko so tu zgradili železniško postajo. Še bolj imenitna od Šentjurja pa je okolica, ki vas bo naravnost očarala.

SVETI JURIJ

Preden se odpravimo v Šentjur, si poglejmo, po kom je kraj, kot še nekaj drugih slovenskih krajev, dobil ime. Sveti Jurij je bil krščanski vitez, živel je v tretjem stoletju našega štetja, še danes pa je osrednja osebnost mnogih legend.

Možak je, oborožen le s ščitom in sulico, jahajoč belega konja, premagal zmaja, je zavetnik mnogih slovenskih krajev (na primer Ljubljane, Pirana, Ptuja in tudi Šentjurja). Današnja mularija bi ga zagotovo označila za carja, dejstvo pa je, da je eden najbolj priljubljenih svetnikov.

KRATKA ZGODOVINA KRAJA

Seveda začetki Šentjurja segajo daleč nazaj v zgodovino, v čase davno pred prvim prihodom vlaka v te konce. Po legendi naj bi bilo tu jezero, v katerem je prebival strašni zmaj. Saj veste, zmaji so vedno zlobni, nadležni, bruhajo ogenj in nasploh maltretirajo okoličane. Tudi tu je bilo tako, dokler v te kraje ni prišel sveti Jurij, nameril sulico in nadležno pošast ugonobil. V čast zmage dobrega nad zlim je vrh hriba zrasla kapelica, kasneje pa cerkev in okoli nje naselje, ki je po junaškem svetniku dobilo ime Sveti Jurij. A zgodovina kraja je starejša tudi od te legende, saj so bili okoliški hribi poseljeni že v času mlajše kamene dobe, o čemer pričajo ostaline na hribu Rifnik
Gospostvo na Voglajni je bilo od leta 1025 posest grofov Breško-Seliških in od 1072 krških grofov, predstavljalo pa je posvetno organizacijo šentjurskega področja v srednjeveškem in novoveškem fevdalizmu. Obvladovali so ga štirje, morda pet gradov: Anderburg, Rifnik, Blummenstein in Blagovna (negotov je Šibenik), pod njihovim zavetjem pa se zraslo naselje okrog cerkve svetega Jurija, ki je prvič omenjena že leta 1340. Že luta 1400 grofje Celjski trgu podelijo pravico pravico do davkov prostega nedeljskega tržnega dne, 1466 pa še pravico do letnega sejma. Leta 1539 je bil trgu podeljen grb, istega leta pa tudi izredno lep srebrn pečatnik z likom svetega Jurija na konju in napisom ter pravico do nižjega sodstva. V naslednjih stoletjih mu niso prizanesli uporni kmetje in požari.

Že od leta 1769 so imeli ljudsko šolo, ki se je leta 1909 preselila v poslopje, pri katerem se boste usmerili v hrib, na Zgornji trg. Današnjo podobo je stari del mesta dobil v začetku 19. stoletja in kasneje, nanjo pa sta pomembno vplivala dva arhitekta: domačin Ivan Pečnik in Jože Plečnik. Slednji je preurejal najznamenitejšo šentjursko hišo, rojstni dom doktorjev Alojza, Benjamina in Gustava Ipavca iz okolice leta 1760, a o tem nekoliko kasneje.
Šentjur je bil pomemben tudi na slovenskem političnem parketu, bil je nekakšna trdnjava Slovenstva, Sloveniji pa je dal tudi pomemben prispevek h kulturi. Pomembno rast je prinesla Južna železnica. Za primer naj navedem podatek, da je leta 1820 (torej četrt stoletja pred prihodom vlaka) kraj štel 39 hiš, že leta 1869 pa 69. Ob začetku dvajsetega stoletja je štel 405 prebivalcev. Za mesto je bil Šentjur oklican v oktobru leta 1990.

ZGORNJI TRG

Preden se odpravimo na potep po krajih občine Šentjur, se najprej ustavimo v starem delu Šentjurja, v zgodovinskem trgu, ki so ga v zadnjem desetletju so zgledno obnovili. Leta 2015 je bil Zgornji trg razglašen za najlepše slovensko trško jedro.

Kraj vrh hriba (po legendi je bil tu otok sredi jezera) je živahen, vsebino in tudi dušo mu dajejo muzejske zbirke, prireditve, pisarna turistično-informacijskega centra, park kostanjevih dreves s senzoričnimi igrali, glasbena šola, ki se je pred kratkim preselila v Zgornji trg ter Kneippov park pred Domom starejših. Ob glavni cesti se nahajajo Ipavčeva hiša, protokolarni objekt občine Šentjur, kjer je stalna razstava o življenju in delu največje slovenske glasbene rodbine Ipavcev, na hiši pa je svoj neizbrisljiv pečat pustil priznani arhitekt Jože Plečnik. Ob Ipavčevi hiši se v senci starodavne lipe in Plečnikovem vodnjaku nahaja lepo urejeni prireditveni prostor, kjer se v toplih mesecih odvijajo številne kulturne prireditve. Pred vhodom na portalu sosednje zgradbe raste potomka najstarejše trte modre kavčine iz mariborskega Lenta. V (in ne na, kot bi slovnično pričakovali) Zgornjem trgu si lahko v stavbi, kjer se nahaja TIC, ogledate Muzejsko zbirko Rifnik in njegovi zakladi, kjer so razstavljeni eksponati z bližnjega hriba Rifnik, ter spominsko sobo New Swing Quarteta – Pesem južne železnice, ki je začela svojo pot prav v Šentjurju pred dobrega pol stoletja. V isti stavbi, le z dvoriščne strani, se nahaja galerija Zgornji trg, kjer je letno več razstav domačih in priznanih tujih umetnikov.

TIC

Postajališča za avtodome v Šentjurju niso v središču kraja, zato se do TIC odpeljite kar z avtodomom. Pri osnovni šoli dr. Franja Malgaja se usmerite v hrib, voznik naj kar krepko pritisne pedal plina, strmina je kratka, a se v nekaj sto metrih krepko dvignemo. Takoj za cerkvijo, pred gostiščem, se usmerimo levo in avtodom parkiramo na večjem parkirišču. Po besedah pristojnih ne bo težav, le v času maše in prireditev se ga ognimo, da ne bomo delali gneče. Parkirišče je odlično izhodišče za ogled starega trškega jedra.

Sredi trga se nahaja Turistično informativni center, ki je odlično založen z gradivom. Sprejela nas je prijazna uslužbenka, ki nas je popeljala po zbirkah v stavbi, ki jih nikakor ne spreglejte!

MUZEJSKA ZBIRKA RIFNIK IN NJEGOVI ZAKLADI

Pred »naskokom« na hrib Rifnik, ki stoji visoko nad dolino, v kateri leži novejši del Šentjurja, le obiščite arheološko razstavo, ki prikazuje večtisočletno zgodovino Rifnika. »Oboroženi« z vedenjem o tisočletni zgodovini Rifnika boste lažje razumeli in tudi doživeli arheološko najdišče, ki je danes lepo obnovljeno. Razstava obsega preko 600 eksponatov od mlajše kamene dobe vse do prihoda Slovanov. Poleg eksponatov je prikazana tudi rekonstrukcija prazgodovinske hiše in načina oblačenja. Postavitev je zasnovana sodobno, razstavo pa spremljajo panoji z besedili in povečane fotografije najimenitnejših predmetov, različne rekonstrukcije in terenska dokumentacija. Rifniško bogastvo ni samo v neizmerljivi vrednosti posameznih izkopanin, ampak tudi v velikem številu preprostih predmetov vsakdanje rabe, ki nam s svojo izpovednostjo približajo življenje takratnega življa.

SPOMINSKA SOBA NEW SWING QUARTETA

V sklopu TIC se nahaja spominska soba s stalno razstavo o znamenitem kvartetu, ki želi obiskovalce seznaniti o delovanju in zgodovini kvarteta ter njegovem pomenu v slovenskem in mednarodnem prostoru. New Swing Quartet nedvomno sodi v sam vrh glasbenih skupin, ki so zaznamovale drugo polovico 20. stoletja pri nas. V slovenski prostor je prinesel do tedaj neznano in slovenski glasbeni tradiciji na prvi pogled tujo glasbeno izročilo, ime svoje domovine pa ponesel daleč v svet ravno zaradi vrhunske interpretacije. Rdeča nit razstave je glasba, v celoti pa je zasnovana dvojezično – v slovenskem in angleškem jeziku.

GALERIJA ZGORNJI TRG

V kleti stavbe se nahaja galerija, v kateri je, poleg priložnostnih razstav, razstavljeno tudi restavrirano kužno znamenje iz Marija Dobja iz leta 1641. Kamnito stebrno znamenje kvadratnega tlorisa je visoko 2,5 metra in predstavlja tipično kužno znamenje svojega časa. Kapitel je s piščalmi in kimationom (krajnikom oziroma jajčevnikom), ter kamnito, piramidasto streho z železnim križem na vrhu. Na eni strani kvadratnega slopa je reliefno upodobljen križ z letnico 1641, na drugi strani pa sta angelska glavica in okrogla kartuša, v kateri je Marijin monogram, pod njim pa napis PLASE FIGLER. Tretja stranica slopa ima odbit reliefni del z napisom LAURE NESEBINE, četrta stranica pa nosi Jezusov monogram in napis JURI SDOVZ. Znamenje krasi bogato kiparsko okrasje z renesančno motiviko. Na mestu, kjer je nekoč stalo, danes stoji njegova replika.

IPAVČEVA HIŠA

V Zgornjem trgu že od leta 1760 stoji rojstna hiša dinastije Ipavcev, ene najpomembnejših slovenskih rodbin. Hiša, ki je dandanes muzej in protokolarni objekt, je v notranjosti zaživela v duhu 19. stoletja in artefaktov iz tistega časa.

Osrednjo vlogo je pri Ipavcih od nekdaj imela glasba. Celotna razstava z naslovom »Ipavci. Skladatelji in zdravniki v Šentjurju«, ki je bila postavljena ob 110-letnici smrti Benjamina in Gustava Ipavca, je interaktivna in opremljena s sodobno tehnologijo, z možnostjo virtualnega ogleda vsebin. Zasnovana je trodelno: v prvem nadstropju je skozi razstavo predstavljen Šentjur v 19. stoletju, od časa, ko se priseli Franc Ipavec (1805), do smrti Josipa Ipavca (1921). Drugi sklop je prikaz meščanskega salona, mansarda pa je namenjena razstavi o delu in življenju Alojza, Gustava, Benjamina in Josipa Ipavca. Ipavci imajo spomenik, doprsne kipe, tudi pod cerkvijo svetega Jurija, s pogledom na glavno cesto Zgornjega trga.
V hiši so še poročna dvorana, vinoteka, manjša dvorana za prireditve, na vrtu s prireditvenim prostorom pa pod starodavno lipo stojita Plečnikov vodnjak in kamnita miza. Ob Ipavčevi hiši raste trta modre kavčine, cepič najstarejše trte v Evropi z mariborskega Lenta, ki jo je občina Šentjur prejela v dar od mestne občine Maribor leta 1998. Modra kavčina je avtohtona slovenska rdeča sorta vinske trte in istoimensko vino.

Za šentjursko trto skrbi mestni viničar Jurij Malovrh, ki je leta 2010 nasledil Acija Urbajsa.
Nasproti Ipavčeve hiše stoji rojstna hiša Josipa Ipavca, ki jo je postavil njegov oče Gustav.

CERKEV SVETEGA JURIJA

Prva omemba kraja Šentjur je povezana s cerkvijo sv. Jurija v listini iz leta 1340, sedanjo cerkev pa so na lokaciji zgodnjegotske cerkve zgradili med letoma 1708 in 1721. Zvonik je bil prizidan kasneje, v letih od 1760 do 1763. Patrocinij cerkve dokazuje, da je na tej dominantni legi, že od romanike dalje izpričan sakralni objekt.

Cerkev je baročne zasnove z ladjo in stranskimi kapelami ter prizidanim zvonikom. Oltar je oblikovan v neorenesančnem slogu, večina opreme je iz 19. stoletja.

Slike križevega pota so delo slikarja Janeza Šubica, glavni in stranska oltarja Ivana Šubica, oltarna slika pa nosi podpis Janeza Wolfa.
Pod cerkvijo stoji župnišče, lep primer poznobaročne arhitekture, ki nakazuje klasicistične elemente. Zgrajena je bila leta 1780, o čemer priča bogat portal z medaljonom. Stavba je bila zgrajena po načrtih stavbenika Franca Fuchsa iz Maribora, ki je pričel tudi z gradnjo cerkve (slednjo po sporu ni dokončal).

SPODNJI TRG

Spodnji trg, ki je sodobnejši in leži v dolini, se ima za nastanek zahvaliti prihodu Južne železnice. Tu so pošta, knjižnica, množica trgovin in gostinskih lokalov. O prihodu železnice priča bogata zbirka v Muzeju južne železnice, ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje, na ogled pa ponuja bogato arhivsko gradivo in železniške naprave, ki so razstavljene ob nekdanjem postajnem poslopju. Dolgoletni postajenačelnik vas skozi zgodbe, originalne eksponate in fotografije popelje skozi zgodovino Južne železnice za Štajersko
Kompleks Muzeja južne železnice Šentjur je razdeljen na več enot: kretniška bločna postavljalnica (Stellwekerken), signalne in progovne naprave, prometni in brzojavni urad s personalno fotografsko sobo »Ujeti trenutki ob železnic cesti Gradec- Celje«, prostore transportno-manipulativne službe ter pisarno vodje muzeja v originalno obnovljenem objektu Muzeja južne železnice Šentjur. Pred poslopjem, le prek ceste je treba stopiti, stoji parna lokomotiva serije 62 z vodnim napajalnikom in strojno lopo. Pod postajnim poslopjem se nahaja Vinogradnikova učna klet, kjer lahko degustirate vina domačih vinogradnikov.