Sledi davnih poselitev je v Sloveniji kar nekaj, predvsem rimskih. V okolici Sevnice pa so pred slabim stoletjem temeljito raziskali in izkopali pravo naselbino, v vsej njeni veličastnosti. Ajdovski gradec vam bo dvakrat vzel sapo – prvič ob vzponu po strmi poti, drugič pa s svojo milino, tišino in energijo …

Ajdovski gradec je najbolj raziskano najdišče iz nemirnega obdobja preseljevanja ljudstev pri nas. Sem so se zatekli prvotni romanizirani prebivalci teh krajev v strahu pred hitro napredujočimi Slovani. Da so bili krščanske vere, pričajo ostanki enoladijske cerkve in manjše krstilnice. V sklopu naselja je stala sedmerica večjih hiš, spretni prebivalci pa so zgradili tudi vodni zbiralnik, ki ima kar 120 kubičnih metrov prostornine. Ta stoji še dandanes.

Prvi dokazi o življenju na 436 metrov visoki vzpetini so bili najdeni že davnega leta 1811, ko so domačini našli med ruševinami rimski nagrobnik in sarkofag. Slabo stoletje kasneje, med letoma 1901 in 1905, so med temeljitejšimi arheološkimi raziskavami poleg nagrobnih kamnov in drugih najdb, odkopali temelje zidanih stavb in dele mogočnega obzidja. Večina najdb je shranjenih v muzejih v Gradcu in Ljubljani.

Ostanki Ajdovskega gradca se nahajajo nekaj kilometrov severno od Sevnice, dostop pa je dobro označen. Avtodom ali avtomobil pustimo ob cesti, ki povezuje kraje v zaledju Sevnice, do najdišča pa nas čaka kar strm vzpon po lepo urejeni poti. Prav ob vznožju vzpona stoji informacijska tabla s telefonsko številko, na kateri lahko med ogledom poslušamo zvočni zapis o zgodovini kraja.

Približno na polovici poti stoji hiša Muce Copatarice, v kateri lahko najmlajši srečajo to simpatično in poučno »tetko«, srečajo se lahko s Krjavljem ali pa se udeležijo arheoloških delavnic za mladež. Prizadevni turistični delavci prirejajo tudi animirane oglede. Vse seveda za najavljene skupine.