19. junij, 2022
Najlepša nemška jezera

Počitniška dežela Nemčija se lahko po kakovosti kopalnih voda pohvali s sedmim mestom med evropskimi državami, saj so v raziskavi Evropske agencije za okolje kar 90,4 odstotka njenih voda ocenili kot odlične. Zato vas tokrat vabimo na nemška jezera, na vsa tri največja, pa tudi na manjša, marsikomu neznana. Skupaj jih je ducat, med njimi je nekaj naravnih, nekaj zajezitev, nekaj pa je celo kotanj, ki jih je zalila voda, podjetni Nemci pa so jih preuredili v čudovita kopališča, uredili plaže in poskrbeli za ustrezno infrastrukturo.

 

Najlepša nemška jezera
1 – Müritz, Mecklenburg-Predpomorjanska
2 – Bodensko jezero, Bavarska in Baden Württemberg
3 – Kimsko jezero, Bavarska
4 – Eibsee, Bavarska
5 - Laacher See, Porenje-Pfalz
6 - Jezero Bleilochtalsperre Turingija
7 -Jezero Mahndorfer See, Bremen
8 - Jezero Steinhuder Meer, Spodnja Saška
9 - Wannsee, Berlin
10 - Scharmützelsee Bad Saarow, Brandenburg
11 - Jezero Cospudener See, Saška
12 - Großer Goitzschesee, Saška-Anhalt

 


Jezero Müritz, Mecklenburg-Predpomorjanska

Upala bi si trditi, da vsak ob misli na nemška jezera najprej pomisli na Bodensko, morda na Kimsko, na jezero Müritz, ki leži visoko na severovzhodu Nemčije, pa bo pomislil le malokdo. Še posebej, če bi ga povprašali, naj pove, katero jezero, ki v celoti leži v Nemčiji, je največje. Ravno to je Müritz. Največje v celoti v Nemčiji ležeče jezero se razteza na 117 kvadratnih kilometrih meklenburške jezerske plošče, poznano pa je tudi kot »Nemško morje« in med Nemci precej priljubljena počitniška destinacija. Ime bojda izhaja iz slovanske besede za »malo morje«.
Največja globina jezera doseže 31 metrov, napaja pa ga reka Elba. Okolica jezera je zaščitena kot naravni park in je pod zaščito Unesca. Največja kraja ob jezeru sta Waren (Müritz) in Röbel, oba pomembni turistični središči. Jezero je »razdeljeno« v dva dela, zahodnega in vzhodnega, ki ju povezuje ožina. Müritz je raj za vodne športe – tu je dovoljena tudi plovba z motornimi plovili -, za surfanje, jadranje, smučanje na vodi. Poskrbljeno je tudi za naturiste. Kot rečeno – Müritz je »malo morje«!
Maja se na Müritzu dogaja: takrat se odvija največji festival z regatami, ljudskim rajanjem in ognjemeti. Med obiskovalci je najbolj priljubljena veslaška regata s čolni, poimenovana Drachenbootrennen.

 


Bodensko jezero, Bavarska in Baden-Württemberg

Bodensko jezero (Slovenci ga imenujemo enako kot Nemci, medtem ko mu angleško govoreči pravijo Lake Constance po istoimenskem mestecu na obali jezera) je sestavljeno iz dveh z reko Ren povezanih jezer, ker pa je ta povezava široka, to geografsko dejstvo zlahka spregledaš. Vredno obiska pa ni samo jezero, temveč tudi mesteca, ki ležijo ob njegovi obali, in zaledje z vinogradi in s prijaznimi vasmi vrh zaobljenih gričev.
Jezero je, tako kot mnoga druga na tem koncu našega planeta, ledeniškega nastanka. V ledeni dobi je namreč pokrajino, kjer se danes razteza jezero, prekrival Renski ledenik, ki je z otoplitvijo počasi izginil, voda, ki zaradi čelnih moren ni mogla odteči, pa je sčasoma napolnila kotanjo, ki jo je izdolbel umikajoči se ledenik, in ustvarila eno najlepših in tudi največjih jezer v Srednji Evropi. Jezero pokriva površino dobrih 536 kvadratnih kilometrov, obala pa je dolga 273 kilometrov, kar je približna razdalja med Mursko Soboto in Koprom.
Ob pogledu, ki se človeku odpre na jezero, ko se mu približa v mestecu Lindau, si težko predstavljamo, da na najgloblji točki doseže 254 metrov globine.
Kraji, ki so vredni obiska si sledijo od vzhoda proti zahodu: Lindau, Friedrichshafen, Meersburg, zdraviliški Überlingen, Konstanz, ki je jezeru dal angleško ime in otoček Reichenau. Odveč je poudarjati, da je turistična infrastruktura ob jezeru odlično urejena, da je kampov in PZA dovolj in da so kraji med seboj povezani tudi s kolesarskimi stezami. Po jezeru se lahko popeljete s turističnimi ladjicami (ob obisku pristanišča v Lindauu mi je v oči padel slovenski opis ponudbe ene od turističnih ladjic). Marsikomu bo zanimiv tudi obisk muzeja cepelinov v Friedrichshafnu, ki ponuja odličen pregled nad »življenjem« teh zračnih velikanov, za katere so v dobi razcveta mislili, da bodo nebu vladali večno. Cepelini so (bili) velika zračna plovila, ki jih je prvi začel razvijati nemški letalski pionir grof Ferdinand von Zeppelin, po katerem so tudi dobili ime. Prvo idejo je predstavil že leta 1874, slabih dvajset let kasneje je bila zadeva pripravljena na širšo predstavitev. Slabo desetletje kasneje so cepelini že obvladovali nebo, potovanje z njimi pa je bilo posebno doživetje, s katerim se je lahko kosala le čezoceanska plovba s parnikom. Obisk muzeja v Friedrichshafnu je »must see« za vse, ki jih navdušujejo ta mogočna plovila, muzej pa je urejen tu zato, ker je bila ravno okolica Friedrichshafna tista, kjer so razvili te zračne velikane, tu pa je bil leta 1900 izveden tudi prvi uspešni polet.

 

 


Kimsko jezero, Bavarska

Del avtoceste, ki povezuje München z avstrijsko mejo, se vije tudi ob obali tretjega največjega nemškega jezera, ki je poznano predvsem med jadralci in ljubitelji umetnosti. Povezano je namreč s slovitim bavarskim kraljem Ludvikom II. Bavarskim.
Kimsko jezero (nemško Chiemsee) je največje jezero v nemški zvezni deželi Bavarski, zato ga imenujejo tudi bavarsko morje). Jezero ledeniškega izvora se lahko pohvali s tremi otoki: Herreninsel, na njem je palačo Herrenchiemsee zgradil ekscentrični bavarski kralj Ludvik II. Bavarski, Fraueninsel (»ženski otok« ali »nunski otok«), imenovan po starodavnem ženskem samostanu Frauenchiemsee, ki še vedno deluje, in nenaseljeni otoček Krautinsel. Jezero ima površino 80 kvadratnih kilometrov. Pokrajina okoli Kimskega jezera, poimenovana Chiemgau, je ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij na Bavarskem. V jezeru se odsevajo okoliški vršaci Hochfelln, Hochgern, Hochplatte in Kampenwand, v bližini je tudi nekaj smučarskih centrov. Poleti pa jezersko površino olepšajo jadra neštetih jadrnic.
Na jezerski obali je množica kampov, med turisti pa so še posebej priljubljeni Prien am Chiemsee, Übersee in Chieming.
Na otoku Herreninsel stoji ena najlepših palač v Evropi, Herrenchiemsee oziroma tudi Herrenwörth, ki jo je dal leta 1878 postaviti bavarski kralj Ludvik II. Bavarski. Marsikdo mu očita ekscentričnost, a dejstvo je, da je bil nepoboljšljiv romantik, kakršnih danes ni več, svetu pa je dal tri čudovite gradove, med njimi Herrenchiemsee. Na otoku je sprva stal samostan, ki ga je Ludvik prezidal v graščino, danes poimenovano Altes Schloss. Novo palačo je zasnoval po zgledu Versaillesa pri Parizu, za razliko od gradu Neuschwanstein, ki si ga je zamislil kot viteški grad ali dvorca Linderhof, ki je bil kraljeva palača. Palačo na otoku sredi Kimskega jezera krasi tudi dvorana z ogledali, skoraj stoletje je že odprta za obiskovalce, v njej pa je tudi muzej. Palača obkroža veličasten park.

 

 


Jezero Eibsee, Bavarska

Jezero Eibsee z eno najlepših kulis v Evropi leži tisoč metrov nad morjem, tik pod vznožjem najvišje nemške gore, Zugspitze. Sloviti vršac poskrbi za čudovito panoramo, z jezerske obale pa se lahko z vzpenjačo odpeljete vse do vrha gore. Jezero leži v neokrnjeni naravi, obala je prvinska, voda pa se zaradi visoke lege in tudi globine (jezero ledeniškega nastanka je globoko 32 metrov) počasi segreva.

 

 

Laacher See, Porenje-Pfalz

Že nekajkrat smo vas na teh straneh opozorili, da so del Nemčije, pokrajino Eifel, nekoč, pred mnogimi tisočletji, pokrivali ognjeniki. Danes so ti konci mnogo prijaznejši, »polni« kraterskih jezerc. Eno izmed jezerc je letoviški Laacher See s kristalno čisto, ledeno mrzlo vodo, ki je največje jezero v zvezni deželi Porenje -Pfalz. Ravno nastanku v ognjeniškem kraterju se zahvali za skorajda popolno okroglo obliko. Okolica ponuja obilo možnosti za pohodništvo in kolesarjenje, v bližini jezera pa stoji samostan Maria Laach. Na obali jezera je urejen tudi kamp.

 


Jezero Bleilochtalsperre Turingija

Že v uvodu smo omenili, da so med najbolj priljubljenimi nemškimi jezeri tudi tista, za katerih nastanek je »zaslužen« človek s svojim delovanjem. Jezero Bleilochtalsperre je eno izmed njih, gre pa za 28 kilometrov dolgo akumulacijsko jezero, v katerem je kar 215 milijonov kubičnih metrov vode. Jez hidroelektrarne na reki Saale so postavili leta 1932 in je zelo hitro postalo priljubljeno kot center vodnih športov in rekreacijski center.
Urejena so štiri kopališča, ki ponujajo peščene plaže, vstop je brezplačen, na obali pa so urejeni tudi športni centri, ki oddajajo čolne in kolesa.
Od leta 1997 v avgustu prirejajo glasbeni festival »SonneMondSterne«, ki ga obišče več kot 30 tisoč obiskovalcev.

 

 

Jezero Mahndorfer See, Bremen

Še eno v vrsti »umetnih« jezer je jezero Mahndorfer See v okolici Bremna, ki se ima za nastanek zahvaliti gradnji avtocest v okolici tega severnonemškega mesta. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so za potrebe gradnje cest kopali gramoz, nastalo kotanjo pa je sčasoma zalila podtalnica. Jezero se lahko pohvali s čudovito peščeno plažo, del je urejen celo za neplavalce. Vzhodna obala je »rezervirana« za naturiste.

 

 

Jezero Steinhuder Meer, Spodnja Saška

Približno 30 kilometrov severno od Hannovra leži jezerce Steinhuder Meer, kopalno jezero, ki se ponaša z edinstvenim otočkom, na katerem sta urejeni dve prodnati plaži. Vsakega avgusta se na jezeru odvija prireditev »Steinhuder Meer in Flammen«, ki traja tri dni in noči.

 

 

Wannsee, Berlin

Jezero Wannsee, nekoč je to bil eden od rokavov reke Havel, je že od nekdaj priljubljeno med kopalci, opeva pa jo tudi danes že skorajda ponarodela pesem, popularni »šlager« »Pack die Badehose ein, nimm dein kleines Schwesterlein und dann nüscht wie raus nach Wannsee« iz leta 1951. Poleti je na obalah jezera vse polno prebivalcev bližnjih Berlina in Potsdama, ki na jezerski obali (in vodi) iščejo osvežitev. Podjetni Nemci so za ureditev plaž pripeljali celo pesek s plaž slovitega baltiškega letovišča Travemünde, vstop na urejeno plažo pa stane 5,5 evra po osebi. Urejen je tudi »kotiček« za naturiste.

 

 

Scharmützelsee Bad Saarow, Brandenburg

Še eno jezerce, ki z osvežitvijo razveseljuje prebivalce nemške prestolnice, hkrati pa je namenjeno za pravi družinski oddih. V krajih Bad Saarow, Diensdorf-Radlow in Wendisch-Rietz so urejena kopališča in dostopi do jezerske obale, na boljo so tudi skriti kotički za naturiste. V bližini jezera se nahaja lepo urejen muzej kolesarstva, za piko na i pa poskrbi še poletno sankališče Scharmützelbob.

 


Jezero Cospudener See, Saška

Cospudener See leži v bližini Leipziga, največjega mesta v nemški zvezni deželi Saška. Gre za jezero, ki je nastalo z zalitjem kotanje nekdanjega dnevnega rudniškega kopa, a ni zato nič manj privlačno ali priljubljeno med obiskovalci. Tu se nahaja najdaljša peščena plaža na Saškem, okrog jezera pa je urejena 11 kilometrov dolga sprehajalna pot. Ker je asfaltirana, je primerna tudi za rolanje.
Z razglednega stolpa na griču Bistumshöhe se ponuja čudovit razgled na jezerca v okolici in na doživljajski park Belantis. Ob bližnjem jezeru Markkleeberger See stoji Kanupark, ki med drugim ponuja tudi dve progi za veslanje na divjih vodah, kjer bodo na svoj račun prišli tudi adrenalinski »odvisniki«.

 

 

Großer Goitzschesee, Saška-Anhalt

Nekoč grozljivo iznakažena pokrajina v bližini Goitzsche bei Bitterfeld, ki jo je zaznamoval dnevni kop rjavega premoga, je danes očarljivo letovišče. Obiskovalce privabljajo lepo urejene peščene plaže, okrog jezera je urejena sprehajalna pot. Največja znamenitost pa je razgledni stolp Pegelturm, s katerega se odpira čudovit pogled na jezero, a tudi pogled na stolp je edinstven. Leta 1999 postavljena struktura namreč lebdi na vodi, ker je postavljena sredi jezera, do nje pa vodi 190-metrski pontonski mostovž. Stolp je visok 26 metrov.
Na jezeru Großer Goitzschesee se pohvalijo tudi z lepo urejeno marino in športnim centrom, kjer ponujajo tudi wakeboarding. Polotok Pouch je poznan po dirkah motornih čolnov.

 

 

FKK »Freikörperkultur«

Ob obisku hrvaških kampov ste zagotovo že zasledili oznako FKK, ki označuje, da je kamp primeren tudi za naturiste. Kratica izhaja iz nemške besedne zveze »Freikörperkultur«, torej kultura svobodnega telesa, Nemci pa so med evropskimi narodi zagotovo med najbolj svobodnimi, kar se golote tiče. FKK pa seveda ne pomeni le goloto, gre za zdrav odnos do lastnega telesa, samega sebe in do soljudi, za sožitje z naravo. Skoraj v vseh nemških jezerih, ki so našteta na teh straneh, je naturizem dovoljen, urejene so tudi naturistične plaže.

 

 

 

ČLANEK - NAJLEPŠA NEMŠKA JEZERA